SiolNET. Siol Plus Kolumne
1,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Takšnega človeka si nikakor ne želite za sodelavca

1,15

termometer

služba jeza prepir
Izhod iz konfliktne situacije pa je samo eden – nekdo naj neha igrati psihološko igro. Foto: Thinkstock

Skoraj vse konfliktne situacije se zgodijo zaradi igre treh dramskih vlog. Vedno so prisotni preganjalec, žrtev in rešitelj. Včasih jih odigramo v pogovoru na delovnem mestu, drugič v pogovoru s partnerjem in tretjič v pogovoru s starši. Igramo jih v vseh nam pomembnih medosebnih odnosih. Z malo znanja psihologije pa lahko razrešite marsikatero konfliktno situacijo. Spoznajmo vloge in kako iz njih izstopimo.

Konflikt je stanje nasprotujočih se teženj, ki lahko vodi v konfliktno vedenje in "obračunavanje". V konfliktni situaciji želimo in stremimo k "zmagi" nad "nasprotnikom", ki pa se dolgoročno največkrat izkaže kot izjemno neučinkovita in omejujoča strategija.

Samo pomislite, da ste zmagovalec nad vsemi, potem ste sicer izjemno uspešni, pa vseeno sami na vrhu. V resnici ste lahko zelo osamljeni. Zato je smiselno, da prepoznate svoje konfliktne vloge in se naučite iz njih izstopiti.

služba, delo, ženska Siol Plus Nova oblika "varanja" na delovnem mestu

Preganjalec

Za preganjalca je značilno, da je pogosteje prepričan v svoj prav. Direktivno komunicira in zasleduje svoj osebni cilj. Uveljavlja svojo avtoriteto in želi imeti vse pod nadzorom. Gre za pozicijo moči in prepričanja, da je prav, da uveljavlja svojo voljo. Svojo energijo usmerja v vlogo žrtve.

Preganjalec z veliko energije, dominance in prepričanosti zagovarja in argumentira svoj vidik brez posluha za zorni kot, ki ga lahko vidijo drugi. Preganjalec se osredotoči na žrtev, ki naj izpolni njegova pričakovanja. Pri tem razmišlja:

  • "Pomembno je, da dokažem svoj prav."
  • "Ocenjujem, da je bolje, da jaz prevzamem pobudo."
  • "Končni cilj je tisto, kar me zanima, ne pa tole pregovarjanje."

Preganjalec je prepričan, da če izrazi svoje pričakovanje, se to mora uresničiti. To ni res, saj je zgolj izrazil svoje pričakovanje. Ker pa je to storil iz pozicije preganjalca, obstaja verjetnost, da mu bo nekdo v situaciji kljuboval.

Primer: Situacija se je začela tako, da je vodja podal novo delovno nalogo že tako obremenjenemu sodelavcu. Ta je nalogo tiho sprejel (žrtev), hkrati pa v sebi čutil nezadovoljstvo ali celo jezo: "Pa kje si zdaj ravno mene našel. Ti k***!" Vodja se je želel pogovoriti o nalogi in je na široko predstavil zahteve, pričakovanja in standarde kakovosti (preganjalec).

Jan Kovačič je organizacijski psiholog in specializant psihoterapije transakcije analize. Jan Kovačič je organizacijski psiholog in specializant psihoterapije transakcije analize. Foto: Jan Kovačič

Rešitelj

Upre se vam najverjetneje nekdo iz vloge rešitelja. Za rešitelja je značilno, da se pogosto čuti dolžnega, da razreši situacijo. Pogosto čuti "dolžnost", da ustvari pogoje, s katerimi se konča uveljavljanje moči s strani preganjalca v smeri žrtve. Navadno je njegova energija usmerjena v komunikacijo z vlogo preganjalca. Gre za pozicijo merjenja moči, ki preganjalcu predstavlja trn v peti.

Rešitelj s svojo komunikacijo izraža večvrednost in deluje prikrito agresiven do preganjalca: "Takšni argumenti ne vodijo nikamor." Žrtvi na drugi strani pa ustvarja občutek nesposobnosti, nemoči: "Se bom kar jaz pogovoril namesto tebe." Pri tem razmišlja:

  • "Moja dolžnost je, da rešim situacijo."
  • "Vedno moramo priti do skupnega dogovora."
  • "Pomembno je, da stopim v bran šibkejšemu."

Primer: Situacijo je slučajno opazila starejša kadrovnica, ki je pristopila in nagovorila vodjo in sodelavca: "Kaj pa se tukaj dogaja?" (rešitelj). Njena prisotnost je omajala avtoriteto vodje in iz sodelavca izvabila misel: "Delamo in delamo, pa nikoli ni dovolj." (žrtev), v naslednjem trenutku pa kritično misel: "In to s kakšnim odnosom?! Saj smo smeti!" Ali z drugimi besedami: "Gospod šef. K*** vas gleda!" (žrtev, ki se spremeni v preganjalca). Ob tem vodji postane nerodno in zardi (preganjalec, ki je postal žrtev).

Ženska, ki jo boli glava Siol Plus Po tridesetem letu je čas, da se primerjaš samo sam s seboj

Žrtev

V vsej opisani psihodinamiki pa je vloga žrtve podrejena vloga. Značilno je, da je žrtev pogosteje tisti, ki poskuša opraviti delo, da bi rešil konflikt. Večkrat se zgodi, da se mora zaradi svojega socialnega položaja prilagajati situacijam in zato redkeje v resnici uveljavi svoj prav. Zaradi občutka nemoči nase "vleče" kritična sporočila. Njegova energija je usmerjena v vlogo rešitelja, kot bi ga nagovoril z: "Dogaja se krivica. Pomagaj mi." Pri tem razmišlja:

  • "Vsi so proti meni."
  • "Ne vem, kaj naj storim. Drugi bi se morali spremeniti."
  • "Ni najbolj optimalno, ampak bolje, da popustim."

Primer: Zdaj se vodja počuti kot žrtev, kar je zanj zelo neprijetno, in poskuša zgladiti situacijo, v kateri veljajo močna čustva: "Pa saj ni nič takega. Ne vem, zakaj toliko razburjanja?" (rešitelj), kar samo še prilije olja na žerjavico, in tukaj je novo dejanje dramskega trikotnika.

Vzajemna službeni razgovor Siol Plus Tri veščine, po katerih vas bomo vprašali na naslednjem kadrovskem razgovoru – pripravite se nanje

Prijazen nasvet

Zaradi treh opisanih vlog nastajajo in vztrajajo konfliktne situacije. Igramo se psihološke igre. Zanimivo je, da sta dovolj že dve osebi, da odigrata vse tri dramske vloge. Izhod iz konfliktne situacije pa je samo eden – nekdo naj neha igrati psihološko igro. To stori tako, da iskreno pove, kako se počuti v situaciji, pokaže svojo ranljivost, ohrani spoštovanje in dostojanstvo.

Ob tem ne bo škodilo, če se preganjalec iskreno opraviči, rešitelj vpraša za mnenje in posluša, žrtev pa predlaga konkretno strategijo reševanja težav. Pri tem mi na misel pride nasvet kolega psihologa, ki si ga poskušam večkrat priklicati tudi sam: "Iskreno govori o sebi. O drugih pa spoštljivo." Srečno!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin