Petek, 17. 7. 2020, 4.05
3 leta, 9 mesecev
Sod smodnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,67
10
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.
Devetdeseta leta prejšnjega stoletja bodo v zgodovino balkanskega polotoka vpisana kot prelomna. Razpadi držav, vojne, etnična čiščenja ... so povzročila nepopisne človeške tragedije, pretresle politiko, zaustavile gospodarski in družbeni razvoj. Po drugi strani pa povzročile razmah kulturne industrije. O tem ne pričajo zgolj medijska poročanja, temveč to obdobje prikazuje veliko filmov, glasbe, gledaliških predstav in drugih kulturnih prispevkov.
Kulturno gibanje je vedno povezano s političnim dogajanjem. Po navadi v času največjih političnih preobratov nastajajo najpomembnejša kulturna in umetniška dela. Gre za odnos med medijsko-kulturnim in političnim dogajanjem. V sklenjenem krogu politično dogajanje vpliva na kulturno ustvarjanje, ki politične reforme dodatno spodbuja in jim daje sliko dogajanja. Še najbolj izrazito je to v nemirnih časih. In trenutno na Balkanu ponovno vre.
Balkan kot sod smodnika
Balkan je bil v preteklosti večkrat označen kot evropski sod smodnika (takšen je tudi naslov znanega filma, ki prikazuje dogajanje v Srbiji ob koncu preteklega stoletja). Ni presenetljivo, mnogi spori med zahodnimi evropskimi državami so se velikokrat manifestirali ravno na tem območju. Zgolj vraževerni bi sicer rekli, da zato tudi ni presenetljivo, da je epidemija koronavirusa najbolj prizadela ravno države na tem območju. A visoka stopnja okuženosti in s tem povezana zdravstvena kriza sta z zgodovino povezani s kulturno in politično vzporednico. Prebivalci imajo zaradi svojih običajev med seboj tesnejši stik, kot recimo prebivalci severne Evrope, politična zgodovina pa je vzrok za počasnejši gospodarski razvoj in posledično slabši ekonomski položaj prebivalcev ter slabše stanje zdravstvenih sistemov.
Vzporednica z zgodovino so tudi krizne razmere, demonstracije in upor, ki je stalnica v teh državah in nenehne špekulacije o vplivu tujih sil. Beograd so v minulih dneh zaznamovale zelo močne protivladne demonstracije, ki so se na srečo vladajoče stranke SNS zgodile šele po volitvah, kjer je Vučić dosegel zgodovinsko zmago. Čeprav je tudi v tej državi jasna ločnica v podpori med urbanim in ruralnim prebivalstvom, pa tudi demonstracije, več tisoč prebivalcev mest ne more kljubovati tako močni volilni podpori, izraženi na volitvah.
V Beogradu že več dni zapored potekajo protesti.
Naključje je hotelo, da ravno v času zdravstvene krize in primerno zaostrenih razmer v več državah potekajo volitve. Volitve v Srbiji in na Hrvaškem so prinesle kontinuiteto, saj so vladajoče stranke prepričljivo zmagale. Tudi v Severni Makedoniji je Zaev zmagal na volitvah. Kontinuiteta zagotovo pomeni politično stabilnost, ki pa bo v prihodnje odvisna predvsem od uspešnega upravljanja zdravstvene krize.
Volitve avgusta čakajo še Črno goro, kjer je situacija vedno težja in bo vplivala na mnenje volivcev. Depresivni optimizem je naslov knjige, v kateri je avtor Todor Baković opisal psihološke karakteristike Črnogorcev, čeprav takšen opis pritiče tudi drugim narodom zahodno od Balkanskega pogorja. Časnik Vijesti volitve naznanja z naslovom "Nikad pošteno" (Nikoli pošteno), ter govori o tem, da so še vsake volitve v Črni gori potekale pod težkimi pogoji.
Odpirajo se pomembna vprašanja
Zagotovo se bodo na Zahodnem Balkanu v prihodnje odpirala vprašanja, ki se v preteklosti niso; med te sodi tudi stanje zdravstvenih sistemov, ki so v mnogih državah podhranjeni in nepripravljeni na uspešno zdravstveno oskrbo prebivalcev.
Odpira se tudi vprašanje odnosov med državami v regiji in vpliva tujih sil. V času najhujše krize v Italiji smo bili priča pomoči mnogih držav EU. Bolnike so iz Italije v oskrbo prevažali tudi v Nemčijo. Takšnega sodelovanja je bilo še več. Države v regiji Zahodnega Balkana bodo primorane medsebojno sodelovati v podobnih kriznih situacijah.
V maju so protestni shodi potekali tudi v Sarajevu.
Zgolj sodelovanje bo ponudilo večjo stabilnost, hkrati pa tudi priložnost za izboljšanje političnih odnosov in bolj intenzivnega gospodarskega sodelovanja. To je pomembno tudi za notranjepolitično stabilnost vseh držav na območju Zahodnega Balkana, saj bo močno in iskreno sodelovanje med državami v regiji tudi otežilo interesno intervencijo tujih sil, ki mnogokrat, za dosego lastnih političnih interesov, izkoriščajo prav spore med državami v regiji.
Kulturnim ustvarjalcem bi lahko aktualno dogajanje na Balkanu ponudilo precej snovi. O izbruhu epidemije črnih koz na Kosovu v 70. letih prejšnjega stoletja je nastalo veliko zgodb, posnet je bil celo film. Morda se bo tudi letošnje, politično in zdravstveno težko balkansko leto manifestiralo v več umetniških prispevkih.
10