Petek, 19. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Takšne ideje so največja grožnja nacionalnim državam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,37
8
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.
Te dni praznujemo. Slovenija, naša država, slavi 29 let samostojnega življenja. Čeprav se to več ne zdi kot kratko obdobje, pa je v kontekstu državotvornosti relativno gledano to zelo kratko obdobje.
ZDA bodo recimo čez šest let praznovale 250 let samostojnosti. Najstarejši dan neodvisnosti, sodeč po Wikipediji, ima Švica, kjer so se 1. avgusta 1291 povezali trije kantoni za namen obrambe miru. Švica se je od Svetega rimskega cesarstva sicer osamosvojila leta 1499. Sledita Švedska in Nizozemska, ki sta neodvisnost razglasili v 16. stoletju. Zgolj petnajst držav je neodvisnost razglasilo kasneje kot Slovenija in samo štiri od teh niso države nekdanje Jugoslavije oziroma Sovjetske zveze.
Slovenija je na mednarodnem političnem parketu še vedno mlada država. Čeprav zgodovina daje državotvornosti močno podlago, pa je danes pomembneje, da države učinkovito naslavljajo izzive sodobnega časa, saj se vloga držav znotraj mednarodnega političnega prostora nenehoma spreminja.
Vestfalski mir, s katerim se je v Evropi končala 30-letna vojna, je postavil temelje za oblikovanje moderne nacionalne države v Evropi. Vzpostavil je namreč meje med državami. Od takrat meje določajo, da na območju države velja suverena oblast neke države in ne oblast in zakoni določene druge države. Tak koncept nacionalnih držav se je v zadnjih nekaj stoletjih razširil po vsem svetu ter nadomestil imperije, kraljestva in mesta države. Globalni vzpon nacionalne države poganjajo politični dejavniki na lokalni in regionalni ravni, tudi v skladu z zgodovinskimi argumenti.
Slovenija je na mednarodnem političnem parketu še vedno mlada država.
Zavezništva se poglabljajo
Države so že od vsega začetka svojega obstoja sklepale zavezništva. Če je bistvo države združitev naroda z namenom neodvisnega upravljanja na ozemlju, pa je bistvo države v mednarodnem prostoru zagotavljanje varnosti, tudi s povezovanjem v zavezništva. Namen zavezništev je v svojem bistvu zelo preprost. Gre za povezovanje zaradi zagotavljanja uveljavljanja kolektivnih interesov. Ti kolektivni interesi so lahko različnih narav, tako varnostnih, gospodarskih kot ideoloških. Tipično zavezništvo z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti je Nato.
A včasih se zgodi, da se povezovanje znotraj zavezništev poglobi in preseže meje osnovne oblike povezovanja. Dober primer je povezovanje znotraj Evropske unije. Namen evropskega povezovanja je preprečevanje nadaljnjih konfliktov na evropski celini. Forma je bila gospodarsko povezovanje. A skozi leta se je zavezništvo poglobilo na področje političnega povezovanja, ki ga je narekovala vedno globlja gospodarska povezanost.
V kontekstu poglabljanja se neobhodno pojavljajo vprašanja o vlogi držav znotraj zavezništev. S poglobljenimi zavezništvi se namreč del odločanj prenaša z držav na institucije in organe znotraj zavezništev, ki tako krepijo svojo vlogo. Države sicer ostajajo osnovni sestavni deli zavezništev, a se odnosi med organi zavezništev in institucijami držav spreminjajo.
Vsaka kriza je preizkušnja obstoja države
S poglabljanjem zavezništev, predvsem po drugi svetovni vojni, se je prvoten koncept nacionalnih držav začel spreminjati. Meje so se namreč brisale in države, predvsem znotraj Evropske unije, so začele sprejemati nadnacionalna pravila. S tem se je pod vprašaj začela postavljati vloga držav. Ta polemika je bila še bolj očitna ob vsaki krizi. V finančni krizi in s primerom Grčije se je razvila polemika o skupni valuti in vlogi narodnih bank. Podobno pri krizi ob pandemiji covid-19, ko je vloga države pri zagotavljanju opreme ponovno odprla polemiko o odnosih med institucijami zavezništev in političnimi organi držav.
Odnosi so posledica aktualnih domačih ali globalnih strukturnih sil v danem trenutku, ki pa delujejo v dolgi dobi, hkrati pa reagirajo na aktualne dogodke. Pandemijo covid-19 bi verjetno lahko zajezili, če bi se države odločile, da meje ostanejo zaprte. A to je v dobi globalizacije in mednarodne trgovine nemogoče. Narodi danes ne morejo živeti v popolni samooskrbi. Takšne ideje so največja grožnja nacionalnim državam, saj jih slabijo.
Povezovanje držav v zavezništva je pomembno z namenom zagotavljanja enotnih pravil, ki omogočajo tudi rešitve v kriznih časih. Sistem nacionalnih držav bo ostal, če se bo odzival na globalne spremembe v življenju ljudi. Če so se včasih države lahko zaprle vase, je takšno ravnanje danes lahko nevarno za njihov obstoj. Zgolj intenzivno povezovanje med državami, znotraj in zunaj zavezništev, zagotavlja to, kar je zagotovil Vestfaljski mirovni sporazum – sobivanje v miru in napredku ter obstoj nacionalnih držav.
8