Naj bodo v nedeljo odprte samo trgovine brez trgovcev?

Pred kratkim se je v Sloveniji spet sprožila polemika v zvezi s tem, ali naj bodo trgovine še naprej odprte ob nedeljah ali ne. Seveda je imelo vse skupaj (tudi) politično ozadje, ki je v ospredje potiskalo vprašanje prodajalk in prodajalcev, ki morajo delati ob nedeljah, in višino njihovega plačila za delo ob koncu tedna.

Foto: Ana Kovač

Debata je na trenutke prišla do precej ekstremnih dimenzij, kjer je zahtevi po zelo visokem plačilu za delo v nedeljo sledila posledična – in v nekem smislu logična – izpeljava: če lahko delodajalci prodajalce več plačajo ob nedeljah, zakaj jih ne bi mogli več plačati tudi ob drugih delovnih dneh tedna.

Na koncu je vse skupaj pripeljalo do aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki določa naslednje (citiram navedbe iz enega od slovenskih časopisov): "V dejavnosti trgovine bodo s 1. januarjem 2018 začela veljati nova pravila glede dela ob nedeljah in praznikih. Večina trgovin bo na 'glavne' praznike zaprta, na ostale praznike bodo delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko. Delavec bo lahko delal največ 15 nedelj v letu, a ne več kot dve na mesec, urna postavka bo kot zdaj višja za 100 odstotkov."

Delodajalci so privolili v višje plačilne postavke, vendar pa sem zaradi najnovejših trendov prepričan, da bo v nekaj letih na mizi spet novo vprašanje s približno naslednjo vsebino: Ali naj bodo v nedeljo odprte samo trgovine brez prodajalcev na blagajnah?


Knjiga Ogenj in bes proti Donaldu Trumpu 


Trgovine brez prodajalcev

Lekarna Foto: STA V zadnjih letih so se na mnogih področjih že prestrukturirale posamezne dejavnosti, ki v vse manjšem okviru zahtevajo prisotnost žive osebe pri stiku s stranko. Poglejmo samo banke: za dvig gotovine so že dolgo na voljo bankomati, večino plačil (ob manjših provizijah) lahko izvedemo prek spleta, tako da obstajajo zgolj posebne priložnosti (najemanje kreditov itn.), ko se je treba osebno oglasiti v kateri od poslovalnic in se o vsem skupaj podrobneje pogovoriti tudi iz oči v oči.

Podobno je tudi drugod. Marsikaj lahko že kupimo iz avtomatov, od hrane in pijače do kozmetike in osnovnih farmacevtskih proizvodov. V tujini je že kar nekaj samopostrežnih črpalk, v katerih ni žive sile (ali pa je ta prisotna samo v najbolj obiskanem delu dneva), vseeno pa si lahko sami z uporabo kreditne kartice natočimo gorivo in kupimo še kakšno malenkost. Tudi pri nas je avtomatiziranih že veliko blagajn v trgovinah s splošno ponudbo.

Prav tako se vse bolj digitalizirajo letališča, kjer so nekatere letalske družbe že povsem robotizirale skeniranja osebnih in vstopnih dokumentov za vstop v prostore, od koder so odhodi letal.

A vse to je šele začetek.


Zakaj se v šoli še zmeraj ne učijo tipkanja 


Amazon go

Amazon Foto: Reuters Če ste morda spregledali, je sprva spletno-trgovinski, zdaj pa tudi vse bolj v fizični realnosti prisotni trgovski gigant Amazon pred nekaj dnevi v Seattlu, kjer ima sedež in kjer pogosto preizkuša svoje inovacije, predstavil prvo trgovino (s hrano in podobnim blagom), ki deluje brez blagajn in prodajalcev ob njih. Dali so ji pomenljivo ime Amazon go, s čimer skušajo ponazoriti hitrost in učinkovitost nakupno-prodajne storitve.

Vse skupaj deluje zelo preprosto: obiskovalec trgovine si mora na pametni telefon naložiti posebno aplikacijo (seveda Amazon go), s katero se ob vstopu v trgovino prijavi tako, da telefon prisloni na skener na podoben način, kot se to počne ob vstopu v avtobus ali na podzemno železnico.

Potem se sprehodi po trgovini, s polic nabere želeno blago, ki ga lahko neposredno pospravi kar v svojo torbico ali nahrbtnik, kar natančno spremlja sistem kamer in senzorjev – ta model nakupovanja in tehnologijo so pri Amazonu razvijali dolgo časa –, na koncu nakupa pa se mu ni treba postaviti v vrsto, pač pa mirno zapusti prodajne prostore in s tem aktivira izdelavo računa, ki ga dobi neposredno na telefon ob izhodu.

Sistem naj bi deloval tudi v primerih, ko si kupec premisli in že izbran izdelek postavi nazaj ali ga zamenja (čeprav verjamem, da tolikšnega zaupanja tehnologiji ni sposoben vsakdo), seveda pa zaradi uporabljenih tehnologij ni pametno, da kupec komu pomaga pri jemanju izdelkov z višjih polic, saj jih lahko sistem pripiše neposredno njemu. Prvi dnevi delovanja so menda potekali brez večjih zapletov.

Trgovina brez blagajn naj bi pritegovala predvsem s tem, da na koncu ni čakanja ter zamudnega skeniranja in obračunavanja izdelkov, kar naj bi nakupovanje spremenilo v fluidno in mehko izkušnjo "nabiranja izdelkov" (ki se na računu množijo brez nenehnega pregledovanja višine končnega računa). Vendar pa to ne pomeni, da gre za trgovino povsem brez osebja.


Ko vozim, pijem … vodo! 


Spremenjena vloga prodajalcev

Ne, v trgovini so prisotni kuharji in podoben kader, ki kupcu pripravi ali postreže kakšno svežo jed, od sendviča do morebitnega kosila, ki ga kupec odnese domov. Seveda pa ima ta osebna priprava tudi svojo ceno.

Ta poteza Amazona je logična. Če bi odprli trgovino, ki bi bila povsem brez zaposlenih ljudi (ti morajo biti za zdaj vključeni že zato, da upravljajo robote, ki polnijo police), bi s tem zagnali vik in krik pri maloprodajni verigi z zdravo (in drago) hrano Whole Foods, ki jo je Amazon kupil prejšnje leto. Tamkajšnji prodajalci bi seveda zaslutili, da se njihov čas izteka.

Tega pa pri Amazonu (za zdaj še) ne želijo. Njihova hitropotezna trgovina Amazon go skuša kupcu olajšati nakupovanje na točki, ki je zanj najbolj zoprna in subjektivno časovno potratna: obračun nakupljenega. Medtem pri drugih storitvah, kot je neposredna priprava sveže hrane, za katero je potreben človeški stik in ki lahko traja tudi kar nekaj časa, Amazon ohranja žive ljudi.

Vsekakor pa ta model trgovine kaže na to, kam se bo v (že bližnji) prihodnosti (tudi pri nas) obračal trgovski in prodajalski poklic.

Kupovanje, ženska, trgovina, sadje, zelenjava Foto: Thinkstock

Prihodnost trgovine v Sloveniji

Ob koncu lanskega leta so pri naši trgovinski zbornici ugotavljali, da se je promet v trgovinah decembra leta 2017 lepo povečal glede na leto prej, vendar pa naša kupna moč v primerjavi s povprečjem Evropske unije nikakor še ni prišla na tisto raven, ki smo jo imeli v letih pred krizo (leta 2008 smo bili na 90 odstotkih, zdaj pa smo na 83 odstotkih).

Poleg tega se je v tem desetletju spremenilo tudi marsikaj drugega, od tega, da so kupci veliko bolj izobraženi in preudarni v zvezi s tem, kar kupujejo, do tega, da vse večji del prej fizične maloprodaje odnašajo spletni trgovci, saj sta med potrošniki, starejšimi od 16 let, že dve petini takih, ki so kdaj kaj kupili prek spleta.

Vse to vodi k temeljnemu spreminjanju trgovskega poklica, ki sam po sebi ne bo izumrl, vendar pa se bo temeljito preobrazil in zahteval druga znanja kot do zdaj. To se bo najbrž najhitreje odrazilo ravno na blagajnah, ki se bodo že v bližnji prihodnosti povsem avtomatizirale, saj res ni nobene potrebe, da kupec zapravlja čas, trgovina pa tu zaposluje ljudi. Tehnologija že zdaj (na hitrih blagajnah) omogoča povsem avtomatičen nakup.

Za prodajalce v trgovinah se kmalu ne bo več spraševalo, ali naj bo njihovo delo bolje plačano ob nedeljah. Blagajne jih očitno ne bodo več potrebovale.

Ostalo bo vprašanje, kaj narediti z njimi ob vseh preostalih delovnih dneh.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • puščica2 / 26.01.2018. ob 17:02

    Tudi za določeno raven pisanja kolumen je dovolj en generator besedila.

  • seeden / 27.01.2018. ob 17:54

    ot je neka, s čimer ima večina težave. trgovec je dejavnost, prodajalec je poklic...

  • pavel / 27.01.2018. ob 11:23

    saj jih odpirajo--s ,, pajsarjem"--trgovcev pa itaq ne rabijo zraven

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano