SiolNET. Siol Plus Kolumne
2,64

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Koga imamo raje: dobrodelneže ali lopove?

2,64

termometer

Miha Mazzini
Miha Mazzini je kolumnist Siol.net. Foto: Matej Leskovšek

V zadnjem mesecu smo priča odzivom, ki so raj za antropologe in sociologe. Zgodila se je dolgo načrtovana in izvajana goljufija in kraja, odziv ljudstva pa je opravičevanje in moralno relativiziranje.

Množično zagovarjanje in opravičevanje me je malce presenetilo – ne zelo, saj sem že večkrat napisal, kako je opevana slovenska poštenost gola izmišljija za neumne žrtve, da nam padejo v past.

A kaj je v ozadju?

Je znanost že naredila kakšno raziskavo na to temo? Zakaj bi neka skupnost opravičevala lopova? S čim je to povezano? Kakšni odnosi morajo veljati v družbi, da pokažejo takšne simptome?

Začel sem iskati po strokovni literaturi.

Miha Mazzini Siol Plus Miha Mazzini: Česa na proslavi ne boste slišali

Raziskava z dobrimi in slabimi deli

V raziskavi, ki je bila leta 2008 objavljena v reviji Science, so sodelovali ljudje iz različnih držav, torej iz različnih kultur.

Udeleženci gospodarijo z žetoni, s katerimi ravnajo kot z denarjem. Skrajni možnosti sta seveda: 1) strpajo ga v lasten žep ali 2) dajo ga v skupno dobro. Ker pa vsak od udeležencev lahko vidi, kaj počnejo drugi, se zgodi nekaj vmes: udeleženci poslujejo, del vzamejo zase, a del dajo tudi za skupnost. Nihče noče obveljati za skopuha – če kdo postne skop in začne grabiti denar, ga vsaka kultura prej ali slej obsodi. Udeleženci so zato imeli možnost kaznovati svoje kolege. Cilj raziskave je bilo izmeriti, kdaj se obsojanje sproži, kako močno je in ali so med kulturami kakšne razlike.

So, seveda.

Poglejte spodnji graf* (vir).

Kaznovanje. Foto: Researchgate.net

Na levi so imena mest, v katerih so izvajali raziskavo. Sledijo rezultati, ki so razdeljeni na dva dela z navpično črto. Poglejmo zdaj prvi, zeleni del, od številke pet dalje, ki pada do ničle. Označuje moč odziva na slaba ravnanja drugih. Kot vidite, se najbolj odzovejo v Avstraliji, sledijo Danci, Angleži, Američani, Švicarji, Turki ... Najmanj reagirajo Grki in Savdijci.

Na tej točki raziskava še ni pokazala ničesar zares zanimivega. Ljudje pač ne marajo negativcev, stopnja negodovanja pa je različna glede na kulturo, kar lahko pričakujete tudi, če niste strokovnjak.

Boris Kobal Siol Plus Miha Mazzini: Reševanje goljufa Kobala

Zdaj pa dobra dela

A gremo dalje. Udeleženci so lahko kaznovali tudi tiste, ki so izstopali v dobro smer – torej dobrosrčneže.

In to so bolj ali manj tudi storili. Zakaj?

Vsak, ki je kdaj delal v podjetju, kjer rezultat ocenjujejo glede na normo, ve, kako sovražijo tiste, ki normo presežejo. Kajti naslednji hip presežek že postane nova norma. In tako dalje.

Vsekakor je tudi mogoče, da vam ob kolegovi dobroti trzne škrto srce in mu zasadite metaforični nož med darežljiva rebra. Češ, če jaz nimam moči biti dober, tudi ti ne boš.

Rezultate kaznovanja "dobrih" pa vidite na desnem delu grafa, rumeno-rdečem, od številke nič do štiri.

Američani so torej ob tuji dobroti najmanj negativno reagirali. Avstralci malo bolj in tako reakcije rastejo, nato pa, pazite - kaznovanje dobrih del postane močnejše kot kaznovanje slabih! Da, Grčija in Oman sta očitno državi, kjer jih tisti, ki dela za skupno dobro, dobi po prstih bolj kot tisti, ki krade.

Slovenski junak Siol Plus Miha Mazzini: Usoda slovenskega junaka

In kje smo mi?

Obstajajo torej družbe, v katerih lažje odpuščamo lopovom kot dobrosrčnežem!

Naj takoj povem: raziskave niso naredili v Sloveniji. In naj dodam, da sem absolutno prepričan, da bi bili naši rezultati bolj podobni grškim kot skandinavskim.

Razlaga, ki jo navaja Sapolsky v odlični knjigi Behave (2017), je naslednja: to so družbe z nizkim družbenim kapitalom, kar je le bolj učena beseda za stanje vzajemnosti, zaupanja in sodelovanja med ljudmi. In to je pri nas nizko.

In glej, prejšnjič sem pisal o izjemno veliki stopnji funkcionalne nepismenosti med Slovenci, ki vodi v povišano stopnjo nezaupanja. To pomeni, da nam sovraštvo do umetnosti in piflanje v šoli nižata tudi družbeni kapital.

Če ne zaupate nikomur, potem je normalno, da vsi kradejo. Če zaupate, potem vas lopovščina zaboli.

Vsakič, ko začnete opravičevati lopova, češ, saj so drugi še hujši, se raje zamislite nad tem, kako cinično duhovno zanemarjeni morate biti, ker se vam zdi lopovščina normalno stanje človeškega delovanja. Nato poglejte zgornji graf in se spomnite, da ni nujno, da je tako, in da drugje tudi ni.

Roman Leljak Siol Plus Miha Mazzini: 2018: izbor groženj in besnenja

Nasvet mecenom in sponzorjem

Zakaj pri nas ni mecenov, je po tej raziskavi jasno. Nihče ni tako nor, da bi zaradi dobrosrčnosti dajal glavo na tnalo. Skratka, če vas kdaj zamika, da bi dali denar v skupno dobro, raje pojdite in oropajte banko.

Ljudje vam prej oprostijo, če banko oropate, kot če jim jo poklonite.

*Behavior - Punishment and cooperation - Scientific Figure on ResearchGate. Available from: https://www.researchgate.net/figure/Mean-punishment-expenditures-for-a-given-deviation-from-the-punishers-contribution-The_fig1_5529793 [accessed 7 Feb, 2019]
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
  Roman Leljak Siol Plus Miha Mazzini: Zakaj je zmagal Roman Leljak? Miha Mazzini Siol Plus Miha Mazzini: Kam se pelje slovensko zdravstvo? Roman Leljak Siol Plus Pogreb slovenske poštenosti Miha Mazzini Siol Plus Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 203
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin