SiolNET. Siol Plus Kolumne
Janez Šušteršič
Janez Šušteršič
O kolumnistu
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako premaknjen je Cerar?

3

termometer

Janez Šušteršič

Ne dovolj, da bi sklenil veliko koalicijo z Janšo.

Politiki po volitvah običajno delajo drugače, kot so govorili in obljubljali pred njimi. Pred volitvami je treba slediti glasu ljudstva, govoriti, kar se dobro sliši, in nikogar ne razjeziti. Po volitvah je treba upoštevati koalicijske in socialne partnerje, gospodarsko in predvsem proračunsko stvarnost ter bolj kot glasu ljudstva prisluhniti pričakovanjem vplivnih ljudi in lobijev ter tistih, ki ti posojajo denar.

Takšno ravnanje je pogosto razlog za pritoževanje nad politiki. Vendar ni v vsakdanjem življenju nič drugače. Samo pomislite, kako lepe se delajo ljudje na prvih zmenkih in kako čudoviti so medeni tedni v primerjavi z realnostjo, ki jim sledi. Zato glede nestanovitnosti politikov ni treba kaj prida moralizirati – kar pa seveda še ne pomeni, da je nima smisla opazovati in komentirati.

Kako zelo so se torej ravnanja Mira Cerarja v prvem letu vladanja razlikovala od tistega, kar smo pred volitvami lahko pričakovali?

Predvolilna anketa in povolilna stvarnost

Pred volitvami smo stališča strank do gospodarskih vprašanj preverjali z vprašalnikom, ki smo ga sestavili s pomočjo uradnih priporočil mednarodnih organizacij slovenski ekonomski politiki. Stranka Mira Cerarja se je takrat uvrstila nekako na sredino – med levico, ki je nasprotovala večini priporočil, in desnico, ki se je z njimi v veliki meri strinjala.

Zato smo Cerarjevo odločitev, da sklene koalicijo s Socialnimi demokrati in DeSUS, takrat razumeli kot napoved, da njegova vlada ne bo izpeljala potrebnih strukturnih reform.

Po letu dni mi je prišlo na misel, da bi še enkrat pogledal takratni vprašalnik in poskušal sklepati, na katera vprašanja bi stranka Mira Cerarja, sodeč po njegovem ravnanju v prvem letu mandata, danes odgovorila drugače kot takrat.

Naloga je bila bolj zapletena, kot se je sprva zdelo. Na številnih področjih, o katerih smo takrat spraševali – spremembe davčnega sistema, spremembe sistema minimalne plače, večja prožnost zaposlovanja za nedoločen čas, pokojninske reforme in še kaj –, vlada ni naredila veliko, če sploh kaj. Zato je težko vedeti, ali v Cerarjevi stranki o teh stvareh danes razmišljajo drugače, kot so pred letom dni.

Obstajata pa dve področji, kjer so spremembe opazne.

Privatizacija teče naprej

Pred volitvami smo stranke vprašali, kaj bi naredili s seznamom 15 podjetij za privatizacijo, ki ga je sprejel državni zbor v prejšnjem mandatu. Izvršitev napovedanih privatizacij je bila ena od uradnih zahtev Evropskega sveta in preizkus verodostojnosti naših političnih zavez.

Cerarjevi so pred volitvami na to vprašanje odgovorili, da vsa podjetja na seznamu niso primerna za privatizacijo, zato ga je treba ponovno pregledati. Kljub takšnemu stališču vlada lani ni pripravila sprememb tega seznama, privatizacijski postopki so tekli naprej, Cerar pa se je celo osebno – čeprav neuspešno – zavzel za privatizacijo Telekoma.

Zniževanje državnega primanjkljaja

Znižanje primanjkljaja države pod tri odstotke bruto domačega proizvoda je prav tako eno temeljnih pričakovanj Evropskega sveta. Vlada Alenke Bratušek se je dogovorila za leto dni odloga, tako da bi ta cilj morali doseči letos.

Ne glede na to so Cerarjevi v predvolilni anketi odgovorili, da bodo primanjkljaj znižali šele v dveh letih po prevzemu vlade, in še to le, če bodo mednarodne razmere ugodne. Toda v spomladi pripravljenem Programu stabilnosti so znižanje primanjkljaja pod mejno vrednost napovedali že za letos.

Strožji odnos do primanjkljaja je vplival na spremembo stališč glede plač javnih uslužbencev. Tudi tu so se predvolilna razmišljanja razblinila ob soočenju s trdo proračunsko realnostjo. Pred volitvami so v SMC odgovorili, da lahko masa plač v javnem sektorju raste skladno z rastjo gospodarstva, danes – upravičeno – zavračajo zahteve sindikatov po povišanju plač zaradi višje gospodarske rasti.

Premaknjenost v sliki

Pred volitvami smo odgovore strank točkovali in preračunali na razpon med minus 100 točkami (popolno zavračanje mednarodnih priporočil) in plus 100 točkami (popolno sprejemanje priporočil). Pri upoštevanju priporočil gre za doslednost in verodostojnost države, ki se jih je uradno obvezala spoštovati in se s tem izognila zloglasni trojki, pa tudi za to, da priporočila tvorijo v glavnem smiseln splet politik – vsekakor bolj, kot bi lahko nastal zgolj v domačem političnem kotlu.

Danes na sliki prikazujem Cerarjev politični premik v prvem letu vladanja. Za primerjavo so na sliki prikazane tudi politične opredelitve drugih strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tudi njihova stališča do posameznih vprašanj so se v prejšnjem letu morda spremenila, vendar je te spremembe težje ugotavljati kot za stranko, ki daje pečat delu vlade. Zato so na sliki za druge stranke prikazane njihove opredelitve, kot izhajajo iz pred volitvami opravljene ankete.

Kako premaknjen je torej Miro Cerar danes glede na svoja predvolilna stališča? Malo že, in to od sredine nekoliko proti desni. Vendar skoraj gotovo ni premaknjen dovolj, da bi razmišljal o sklenitvi velike koalicije z Janšo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin