SiolNET. Siol Plus Kolumne
5,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj nas čaka?

5,88

termometer

koronavirus kitajska
Po koncu mirovanja nas čaka spremenjen svet. Foto: Reuters

Vsi smo del eksperimenta. Še nikoli v zgodovini človeštva se ni zgodilo, da bi se celoten svet nenadoma ustavil. Tokrat se je ustavilo gospodarstvo, ustavil še je šolski sistem, ustavilo se je družabno življenje ... Danes živimo to, kar je bilo še pred nekaj tedni popolnoma nepredstavljivo. Zaustavili smo življenje. A to nenaravno stanje ne bo trajalo v nedogled. In ključno vprašanje, ki se sedaj postavlja je, kako bomo sistem znova zagnali ter kakšne bodo posledice tega mirovanja.

Izpraznjen New York.

Ta vprašanja danes zaposlujejo ekonomiste, politične analitike, sociologe, skratka vse, ki tudi po navadi preučujejo in napovedujejo politično, ekonomsko in družbeno dogajanje. Ob prebiranju vseh napovedi se seveda ne moremo izogniti osnovnemu pomisleku, da če nikomur ni uspelo niti na kratek rok napovedati trenutnega dogajanja, kako lahko kredibilno napoveduje posledice? To niti ni nujno vprašanje za hudičevega advokata. Je povsem relevantno vprašanje. Zato je pomembno vedeti, da predvidevanja prihodnosti dogodkov ne napovedujejo, temveč testirajo predpostavke. Te pa običajno črpamo iz aktualnih podatkov. Vsekakor so napovedi dobrodošle, pomagajo pri načrtovanju, moramo se pa zavedati, da niso absolutne.

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve. Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve. Foto: Bojan Puhek

Denar Siol Plus Zaspani v blaginji

Dva zorna kota: ekonomski in družbeni

Posledic pandemije na družbene razmere je zanimivo napovedovati iz dveh zornih kotov: eden je ekonomski, drug je družbeni. Čeprav gre za ločena pojma, pa sta ta med seboj seveda tudi močno povezana. Družbene posledice bodo vplivale na gospodarsko dejavnost, kot bo tudi gospodarska dejavnost vplivala na odnose med ljudmi. Z obojim pa je povezana tudi politična prihodnost, vse pa je odvisno od zdravstvenih dejavnikov.

O svetu po koronavirusu se je v Financial Times poglobljeno razpisal Yuval Noah Harari. V članku z zelo neposrednim naslovom »The world after coronavirus« (Svet po koronavirusu) se je dotaknil predvsem odnosa posameznika do nastale situacije in analiziral dve poti, po katerih lahko ta vodi. Po eni strani Harari poudarja vlogo in odgovornost posameznika, ki lahko s svojim odgovornim ravnanjem dvigne zavest posameznika in njegovo odgovornost do družbe ter s tem okrepi njegovo svobodo po končani krizi. 

koronavirus Foto: Reuters

Na drugi strani Harari poudarja moč držav, ki postajajo zaradi nastale situacije okrepljene. To državi omogoča tudi tehnološki napredek, s katerim ima lahko popolni nadzor ne samo nad prebivalstvom kot celoto, temveč tudi nad posamezniki. Mobilni telefoni in hitra omrežja omogočajo to, o čemer so tajne policije v represivnih režimih lahko le fantazirale.

Beograd Siol Plus Ko se Bruselj trese, v Pekingu le zamahnejo z roko

Drugi pogled je gospodarski

Mirovanja bo konec, gospodarstvo se bo zagnalo in kriza je neizbežna – to so predpostavke na podlagi katerih lahko razvijamo scenarije prihodnosti. Potek scenarijev gospodarske rasti je odvisen predvsem od zdravstvenega vidika virusa, šele nato od našega, družbenega, poudarjajo strokovnjaki in hkrati dodajajo, da je glede zdravstvenega vidika ogromno neznank. Virus je med nami razširjen bolj, kot kažejo uradni podatki in stroka si je verjetno enotna, da ga karantena ne bo popolnoma izkoreninila, temveč ga bo lahko le upočasnila.

Borze, brexit, borza Foto: Reuters

Če bo tukaj pomagalo tudi vedno toplejše vreme, ne vemo. Medicina ne daje jasnih odgovorov. Dejstvo je, da dlje časa, kot bodo trajali ukrepi, četudi v milejši obliki, težji in predvsem dražji bo ponovni zagon gospodarske aktivnosti. Zato vsi gospodarski analitiki, ki pripravljajo gospodarske napovedi, vanje tudi vključujejo neznanko razvoja zaradi pandemije koronavirusa.

Pete Buttigieg Siol Plus Je to bodoči predsednik ZDA?

Čaka nas spremenjeni svet

Pogledi finančni analitikov na gospodarske posledice so različni. Bodo pa podjetja morala razmisliti o spremenjenih razmerah in posledično prilagoditi poslovanje drugačnim pogojem. To velja tako za podjetja, ki delujejo predvsem na notranjih trgih, kot tudi za izvoznike. Mednarodni trgi so bili v preteklosti pod vplivom gospodarske vojne med Kitajsko in ZDA ter spremenjenih razmerij v globalnih verigah dodane vrednosti. Posledice pandemije bodo prioritete namreč spremenile.

Švedska koronavirus Foto: Reuters

Povsem naraven tok dogodkov bo pripeljal do tega, da se bo dajala večja prioriteta domačim proizvodom in krajšim nabavnim potem. K temu ne bodo prispevali zgolj države, ki bodo s subvencijami spodbujale domačo proizvodnjo, temveč bodo tehtnico na to stran nagibali tudi mehanizmi upravljanja tveganj, ki bodo dajali večjo prednost bolj obvladljivim poslovnim procesom.

Po koncu mirovanja nas čaka spremenjen svet in drugačno gospodarsko okolje. Trenutno nihče ne ve, kakšno bo, kje bodo prioritete in kakšni bodo pogoji poslovanja. A zdaj je čas, da o tem razmišljamo, preučujemo spremenjene okoliščine in se pripravljamo, da zajamemo val, ki ga vsi nestrpno pričakujemo.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
brexit Siol Plus "Hvala, veseli nas, da odhajate"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 178
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin