Sobota, 14. 5. 2022, 22.48
10 mesecev, 1 teden
Gospodar medijev Robert Golob
Robert Golob je napovedal hitro depolitizacijo medijev, na RTVS so ga številni novinarji podprli z napovedjo opozorilne stavke, specializirano državno tožilstvo pa je od uredništva Siol.net zahtevalo imena novinarjev, ki so izvrtali, da je pošiljanja grozilnih pisem politikom s priloženimi naboji osumljen Teodor Goznikar. Goznikar je bil med ustanovitelji sindikata policistov, čeprav ni bil nikoli policist. Iz sindikata so ga pozneje izključili. Bil je tudi v SNS. Z Zmagom Jelinčičem je, denimo, slovesno polagal venec k spomeniku Josipa Broza Tita. Ko smo na Siolu razkrili, da je osumljen pošiljanja grozilnih pisem, so ga tudi iz SNS ekspresno izključili.
Grozilno pismo je bilo lani poslano tudi na domači naslov premierja Janeza Janše (SDS). Trije novinarji portala Necenzurirano, med temi je bila tudi Vesna Vuković, podjetje, ki ga je ustanovila in dalj časa vodila, je z več kot sto tisoč evri iz GEN-I financiral Robert Golob, so nas obtožili, da bi naj javnosti, ko smo razkrili grožnje, prikrili, da družine, na primer majhni otroci Janeza Janše, teh pisem niso prebrale, ker so bile pošiljke z naboji prestrežene že prej. Že na pošti. Kot novinarju in uredniku se mi je očitek zdel docela bedast.
Podjetni novinarji, ki jih je iz GEN-I financiral Robert Golob, so se čudili in čudili.
Prejemnike pisem, torej premierja Janšo, notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS), obrambnega ministra Mateja Tonina (NSi) in podobne, pa so, ko smo razkrili, da je pošiljanja pošiljk osumljen Goznikar, obtožili še, da so si naboje in grožnje pošiljali kar sami. In to z razlago, da je bil Jelinčič tesen zaveznik Janše. Policija pošiljanja pisem ni osumila Jelinčiča. Še manj druge. Pred Janšo je bil Jelinčič "tesen zaveznik" Marjana Šarca (LMŠ). Podobno je Jelinčič podpiral že številne predsednike vlad. Bil je celo "tesen zaveznik" Janeza Drnovška. Drnovšek je 1996 zadržal oblast zaradi Jelinčičevega glasu. Če bi bil Jelinčič zadnje tedne znova izvoljen, bi bil v prihodnje najbrž tesen zaveznik Roberta Goloba, če bi ga ta potreboval in bil pripravljen ustrezno nagrajevati. To je pač politika. A to nikakor ne pomeni, da so pisma z naboji pošiljali Šarec, Drnovšek aIi Golob.
Cena novinarjev in celih medijev
Podatke o novinarjih Siola državno tožilstvo zahteva, ker smo javnosti razkrili informacije, ki so v javnem interesu, na policiji pa so vam jih v času pred volitvami nameravali prikrivati. Drugače kot neuradno jih ni bilo mogoče pridobiti. Smo poskušali. Zdaj iščejo naš vir informacij, da bi ga kaznovali in onemogočili. Kako pomembno je to, kdaj in kako je objavljeno, kaže prav propaganda, kako Janša in drugi pisem niso dobili, ker so bila prestrežena, da so si jih pošiljali sami ... To politično propagando, ki z novinarstvom ni imela povezave, so povzemali številni mediji. Tisti, ki jih ne bo treba "depolitizirati". Že Golobovi.
Pomemben med temi je bil predvsem POPTV, ki je najbolj gledana televizija in ima tudi najbolj bran spletni portal. Siol.net je po številu bralcev zadnja leta drugi. POPTV so v preteklosti z leve sredine zagotovili neznansko več denarja kot podjetju, ki ga je ustanovila in dolgo vodila Vukovićeva, ali novinarjem portala Necenzurirano, ki so imeli pred leti tudi posebno pogodbo za delo za Siol.net. Ni šlo le za sto tisoč evrov. Pri Proplus je šlo za desetine milijonov evrov, ki jih državni Telekom Proplusu zadnje čase noče več plačevati. Denar več ne teče, ker Telekom ni pod nadzorom leve sredine. Golobovih.
V podjetju Proplus, ki je izdajatelj POPTV in Kanala A, svojo pravico do denarja vidijo drugače. Zahtevajo še več milijonov, da bi telekomunikacijski operater njihove programe, ki jih uradno ne plačujemo, posredoval ljudem. Glede na napovedane "depolitizacije" medijev in sicer nagrade za zaslužne ni mogoče izključiti, da bodo nove oblasti poskušale zagotoviti še več denarja svojim medijem. Vašega denarja. V milijonih. Tudi Proplusu.
Žižek: rešitev je gulag s privilegiji Da to dosežejo, bodo predčasno poskusili zamenjati uprave v državnih podjetjih. Ne le medijskih. Pred tem je bil zanje strašen škandal, če kakšnemu državnemu Golobu oblast ni dodelila novega mandata, ko se mu je iztekel že tretji ali četrti na vrhu državnega podjetja. Sami bi pa predčasno in množično odstavljali direktorje in veleposlanike, pa zdaj to sploh več ni težava. Le pri drugih je. So pač avantgarda, ki zahteva popolno politično pokornost.
Da mora biti vsaj pri nagradah zaslužnim medijem in novinarjem varčen, je Roberta Goloba v začetku tedna opozoril filozof Slavoj Žižek. Filozofi so že od nekdaj nadlege. Ker so praviloma pametni. Sokrat je to plačal celo z življenjem. Žižek je Golobu predlagal, da bi z Marcelom Štefančičem ravnali, kot je Stalin s podobnimi: poslali bi ga v gulag, a bi mu tam s telefonskim političnim posredovanjem (iz Moskve, no, Ljubljane) zagotovili ugodnosti, ker je bil priden in jih je kot voditelj na TVS pred volitvami na vso moč javno podpiral in jim pomagal pri vzponu na oblast. Dobil bi malo več juhe ob nedeljah. Žižek je nasvet zavil v šalo. V črni humor.
Če povemo manj filozofsko: to, da jih je Štefančič, ki prihaja iz levega tednika Mladina, na vso moč podpiral, ni bila velika zasluga, ki bi si zaslužila plačilo. Samoumevno je, da jih je. Račune po volitvah pa poskušajo izstaviti številni. Če je vladar preveč velikodušen in preveč korumpira, lahko to sproži bes ljudi. Pa denarja in funkcij lahko zmanjka.
Katera politična kadrovanja so težava in katera ne
Bes med ljudmi je nekoliko že sprožilo, da je za ministra za obrambo Golob ponudil Marjana Šarca, za ministrico za infrastrukturo pa Alenko Bratušek. Ko sem pred tremi tedni v kolumni napovedal, da bo zagotovil ti pomembni vladni funkciji svojima nekoč strankarskima tovarišema iz Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, ki so jima volivci pokazali vrata, še sam nisem povsem verjel. A izvedel sem od zelo zanesljivega vira. Zanesljivi so tisti viri, ki povedo, kar je res. Imena takšnih bi, ko gre za pisemske pošiljke, rado izvedelo tudi specializirano državno tožilstvo. Bolj izkušeni novinarji imamo vire na vseh koncih in v različnih institucijah.
Robert Pavšič: bolj očitnega primera zlorabe oblasti s kadrovanjem po načelu, da ni važno, ali je pismen, važno je, da je naš, skoraj ni mogoče najti. So pa pri Golobu ambicijo postati generalni sekretar parlamenta preprečili vsaj nekdanjemu poslancu LMŠ Robertu Pavšiču. Bolj očitnega primera zlorabe oblasti s kadrovanjem po načelu, da ni važno, ali je pismen, važno je, da je naš, skoraj ni mogoče najti. Del medijev je poskušal težave pomanjkanja izobrazbe kandidata prikriti s tem, da so trdili, da so bili politično nastavljeni vsi generalni sekretarji v preteklosti. Bogdan Biščak iz LDS, Jožica Velišček iz SD, Lovro Lončar iz SDS, Mojca Prelesnik iz Zares, iz "Kula" pa sedanja sekretarka Uršula Zore Tavčar. Slednjo so, ker je dobro delala, pred štirimi leti podprli tudi z desne. Vsi od teh so imeli najmanj visokošolsko izobrazbo in so izpolnjevali pogoje za opravljanje najvišje uradniške funkcije v državnem zboru. Niso bili politično nastavljeni mimo razumnih pravil.
Pavšič bi bil.
Ni pa šlo le za to, da se uredi zaposlitev Pavšiču, ki so ga volivci vrgli na cesto. Podrediti so si, kot medije, s tem poskušali strokovne službe parlamenta. Zakaj je pomembna politična ubogljivost strokovnih služb, se je pokazalo že na ustanovni seji državnega zbora v petek, ko smo bili priča množičnemu sprožanju postopkov spreminjanja zakonodaje. Tudi na področju medijev, ki jih poskuša nova vladna koalicija na hitro "depolitizirati". Si jih znova podrediti. Desetletje so na javni RTVS z leve sredine namreč imeli večino v programskem in nadzornem svetu in so kadrovali generalne direktorje, nižje direktorje, voditelje, urednike in novinarje. Zaradi rezultata prejšnjih volitev se je tik pred tokratnimi volitvami to spremenilo in večino v programskem in nadzornem svetu RTVS ima zdaj desnica. To je šok tudi za številne urednike in novinarje na RTVS, ki so že napovedali opozorilno stavko.
Po zakonu, ki velja že več desetletij, bi si novi vladarji vpliv na vodenje RTV lahko povrnili šele tik pred naslednjimi volitvami. Ker jim tak pravni red, da v medijih ne morejo politično nastaviti svojih ljudi, ni všeč, ga poskušajo na hitro spremeniti. Spremembo zakona, da bi to dosegli, je predlagala kar nekdanja urednica in novinarka TVS Mojca Pašek Šetinc, ki je zdaj poslanka Svobode Roberta Goloba. Spozna se. A še hitreje so spremembe istega zakona predlagali iz SDS. In bo Golob zdaj težko že pred lokalnimi volitvami prevzel RTVS. "Naš" Pavšič in "naša" Mojca nista pomagala.
Da je poskušala policija ljudem prikriti, koga sumi pošiljanja grozilnih pisem in nabojev politikom, ni bilo nenavadno, je pa čudno, da preiskujejo, kdo je novinarjem izdal "osebne podatke". Torej to, da je šlo za Teodorja Goznikarja. Tega ljudje ne bi smeli izvedeti. To je privatna stvar policije in tožilstva.
Podoben dogodek sem doživel leta 2018, ko so mi na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, prikrivali, da je dve študentki v Ljubljani posilil migrant Ali Safini, ki so ga pred posilstvi predčasno izpustili iz zapora. V zaporu je bil zaradi ropa dveh žensk, ki ju je, ko ju je okradel, še pretepel. Ni bil njegov prvi zapor. S sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov so iz sodišča takrat zavrnili delitev kakršnihkoli informacij o tem, kdo bi lahko zagrešil posilstvi in ali so storilca prej že obsodili. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, kamor sem se pritožil, pa me je obvestila celo, da tega, kdo je osumljen dveh posilstev na Metelkovi, sodišče z informacijskim sistemom, ki ga ima, ni sposobno ugotoviti, čeprav so Safinija tja policisti ravno pripeljali na sojenje. Več o tem dosežku informacijske pooblaščenke in sodišča, da ne morejo ugotoviti, kdo je osumljen dveh posilstev, ko mu ravno začenjajo soditi, lahko preberete tukaj: NE LAŽITE SKUPNOSTI: POGAČNIKOVO SODIŠČE JE SPOSOBNO NAJTI IME POSILJEVALCA ŠTUDENTK.
Preiskave, kdo od sodnikov je "izdajal", ni bilo
A sodišče pozneje vsaj ni sprožilo preiskave, kateri sodnik je javnosti razkril resnico. Ko sem objavil, da prikrivajo, kdo je posiljevalec, sem namreč od ogorčenih sodnikov neuradno izvedel za ime Maročana Alija Safinija in za to, da je bil že večkrat obsojen.
Kriminalistom in državnemu tožilstvu, ki poskušajo ugotoviti, od kod novinarji Siol.net dobivajo podatke, kot urednik sporočam, da tratijo svoj čas. Če izdamo svoje vire, bi s tem izdali zaupanje, ravnali neprofesionalno in popolnoma trapasto. Kdo nam bo pa še kaj povedal?
Da od mene o virih v policiji ne bodo izvedeli ničesar, vedo tudi v policiji in na tožilstvu. Namen zahteve, naj sporočimo imena novinarjev, ki so poročali o osumljenem groženj, tudi ni, da bi res kaj izvedeli. Pritiskajo pač. Kot pritiska tudi Golob, da bi "depolitiziral" tiste medije, ki jih ne plačuje pod mizo in v katerih z leve niso nastavili šefov.
A vseh nikoli ne bo mogoče kupiti, depolitizirati in utišati.
Nismo v času Stalina in Moskva ima, ker Finska in Švedska zaradi brutalnega Putinovega napada na Ukrajino vstopata k nam, v zahodno zavezništvo svobodnih držav Nato, trenutno tudi čisto drugačne prioritete.
111