SiolNET. Siol Plus Kolumne
Samo Rugelj
Samo Rugelj
O kolumnistu
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Urbani portreti

Ali v šoli učijo, kar potrebujemo, in kaj lahko sami storimo za to

2,63

termometer

izpit test šola univerza
Foto: Thinkstock

V teh dneh se po Sloveniji spet odvijajo vsakoletni informativni dnevi za srednje šole in fakultete. Tudi moji otroci bodo aktivno udeleženi pri tem.

Ko se pogovarjamo, kam bo kdo šel in kje je že bil v prejšnjem letu, vedno znova prihaja na plano, da se od časov pred več kot tridesetimi leti, ko sem po informativnih dnevih hodil sam, v osnovi ni nič kaj bistvenega spremenilo.

Ko sem pred leti z enim od njih, bolj iz radovednosti kot iz česa drugega, ponovno obiskal "svojo" srednjo šolo, sem bil celo presenečen, kako "isto" je bilo vse skupaj. Seveda so šli do neke mere v korak s časom, vpeljali so nove vsebine, izboljšali laboratorije, dodali nove predmete ter nivojski pouk, a osnovni koncept poučevanja po posameznih predmetih, ki izvira še iz 19. stoletja, je ostal zelo podoben.


Preberite še:

Ali služba in vsakdanje življenje že sama po sebi pomenita stres?
Kitajci prihajajo!
Je pomembnejši honorar Tine Maze ali prihodnost učiteljev naravoslovja?


Ali tak učni model mlade še primerno pripravlja za poznejše življenje v zdajšnjem, 21. stoletju, so se recimo vprašali na Finskem.

In tudi našli svoj odgovor nanj.

Prihodnost poučevanja na Finskem

Finski izobraževalni sistem imajo za enega najboljših na svetu. Po mednarodnih primerjavah so Finci bolj ali manj vedno v vrhu med najboljšimi desetimi. V knjigi Najbolj pametni otroci na svetu (The Smartest Kids in the World), ki jo je leta 2013 napisala raziskovalna novinarka Amanda Ripley, je bila Finska ena od držav (poleg Južne Koreje, Poljske in Amerike), ki jo je vzela pod drobnogled, saj imajo pri izobraževanju dovolj posebnosti, da jih gre imeti za enega izobraževalnih unikatov.  

Seveda pa to ne pomeni, da so se finske šolske oblasti odločile zaspati na lovorikah in uživati v dosežkih. Nasprotno, odločili so se, da bodo v svojem šolskem sistemu, govorimo predvsem o višjih letnikih srednje šole, naredili pravo revolucijo.

Po poročanju spletnega medija Bright Side so se Finci odločili, da bodo nekako do leta 2020 iz šolskega kurikuluma počasi izvzeli klasične šolske predmete. Kaj to pomeni? To pomeni, da na njem ne bo več običajnih predmetov, kot so matematika, fizika, geografija, zgodovina in književnost. 

Namesto tega bodo zastavili veliko bolj sintetični in interdisciplinarni pouk, ki bo v okviru ene teme združeval in povezoval znanja, ki jih zdaj (tudi večkrat, a iz raznih zornih kotov) poučujejo pri več predmetih. Šefica izobraževanja v Helsinkih Marjo Kyllonen to pojasnjuje takole: "Fenomen druge svetovne vojne bo tako obdelan iz perspektive zgodovine, geografije in matematike. Tema Delo v kavarni pa bo recimo omogočala posredovanje znanja o angleškem jeziku, ekonomiji in veščini nastopanja."

Nov izobraževalni sistem bo imel seveda velike spremembe tudi pri učiteljih in njihovem načinu poučevanja ter podajanja znanja, zato so v tem smislu že začeli pedagoške priprave. Tega novega "tretmaja" bodo deležni dijaki, ki so stari 16 let in več.

Koliko časa potrebuješ, da v enem letu prebereš 200 knjig? Koliko časa potrebuješ, da v enem letu prebereš 200 knjig? Foto: Thinkstock Vsega skupaj se bodo na Finskem lotili tudi zato, ker so to leta, ko mladi počasi že morajo začeti razmišljati o tem, kam jih bo vodila pot po srednji šoli. Pri tem naj bi jim zelo pomagal tovrstni povezovalni in tudi bolj aplikativno usmerjeni praktični pouk. Od njih se bo tako pričakovalo bistveno bolj aktiven pristop od zdajšnjega sedenja v klopi in čakanja na to, da jih učitelj morebiti pokliče k tabli ali besedi. Dijaki si bodo sami izb(i)rali tiste teme, ki jih bodo osebno zanimale in za katere bodo menili, da jim bodo najbolj pomagale pri njihovem prihodnjem poklicnem usmerjanju, potem pa bodo morali veliko aktivneje sodelovati pri njihovem obdelovanju.

Trenutni šolski sistem namreč veliko prepogosto "sproducira" ljudi, ki ne vedo, kaj bi lahko bila njihova prava življenjska usmeritev. Ti se, če so za to sploh motivirani, s tem soočijo pozneje, morda že takrat, ko so že začeli delati.

 Tu je en primer.

Življenje po priporočilih

Nedavno sem prebral navdihujoči zapis mladega Američana Charlesa Chuja (dovolil mi je, da povzamem in priredim njegov zapis), ki se je v času šolanja strogo držal zapovedanih (šolskih) pravil, kar pa ni dalo ustreznega rezultata. Zato se je sam podal na pot, da si razčisti, kaj bi rad od svojega življenja.

"V življenju sem sledil vsem ustreznim priporočilom. V šoli sem imel dobre ocene. Bil sem motiviran in imel sem sposobnost vodenja. Izbral sem dober študij, za katerega sem dobil ustrezna priporočila. Dobil sem službo v pisarni, ki se mi je zdela sanjska. Sam sebi sem se zdel zmagovalec.

Vendar pa me je nekaj grizlo. Razmišljal sem, ali res želim na ta način preživeti naslednjih štirideset let. Tako sem s svoje 'sanjske' delovne mize gledal v oči svojih sodelavcev, da bi morda tam našel odgovor. Vendar ga tam seveda ni bilo."

Nasvet Warrena Buffetta

Potem pa je po naključju naletel na nasvet Warrena Buffetta (rojenega leta 1930), še vedno enega najbolj znanih in največjih zasebnih investitorjev v razne posle na svetu.

Nekoč je nekdo vprašal Buffetta, kaj je skrivnost njegovega uspeha. Buffett je pokazal proti svoji omari s knjigami in rekel: "Vsak dan preberite 500 strani. Tako deluje znanje. Nalaga se na predhodno, podobno kot obresti pri obrestno obrestnem izračunu. Vsi lahko to naredijo, vendar zagotavljam, da marsikdo tega ne bo naredil."

Ko je Charles Chu naletel na ta Buffettov citat, se je odločil, da bo bral. Rekel je, da bo bral in bral in bral in se ne bo ustavil, dokler ne bo dobil kakega odgovora na to, kaj storiti s svojim življenjem.

Ni mu ravno uspelo prebrati 500 strani na dan, vendar je v zadnjih dveh letih prebral kakšnih 400 knjig od začetka do konca. Odločitev, da bo začel brati, je bila, je zapisal, "ena od najpomembnejših odločitev v mojem življenju. Ta odločitev je spremenila moje življenje.

Knjige so mi dale pogum za potovanja. Knjige so mi dale prepričanje, da lahko pustim svojo 'sanjsko' službo. Knjige so mi dale vzore in heroje in smisel v svetu, kjer ga nisem imel.

Želel bi reči, da je prebrati 200 knjig na leto nekaj posebnega. Vendar pa, rečeno po resnici, to ni tako. Vsak lahko to naredi.

Vse, kar potrebujete, je nekaj povsem preproste matematike in ustrezna pravila."

Tako je Chu razdelal nekaj pravil, ki jih je treba upoštevati pri tem projektu, zelo primernem za vse mlade ali tudi malce manj mlade, ki (še) ne vedo točno, kaj bi počeli v življenju in kaj bi bila njihova dejanska življenjska poklicanost.

Vse, kar potrebujemo, da začnemo brati veliko več, je, da si vzamemo tisti Vse, kar potrebujemo, da začnemo brati veliko več, je, da si vzamemo tisti Foto: Reuters 1. Ne odnehaj, preden ne začneš!

Ko običajen človek sliši nasvet "Preberi nekaj sto strani vsak dan!", je njegova takojšnja reakcija odgovor "Ni šans! To ni mogoče!" Tak človek si bo potem začel izmišljati razloge, da bo zadostil svojemu prepričanju, da to ni mogoče, čeprav o vsem skupaj sploh ne bo resno razmislil. Ti razlogi bodo morda "Preveč sem zaposlen," "Nisem dovolj pameten," ali pa "Knjige pač niso zame."

Kaj pa, če bi šli malo globlje? Recimo; kaj je v resnici potrebno za to, da prebereš 200 knjig letno? Pred dvema letoma je Chu naredil to preprosto matematiko. Ugotovil je, da to res ni nič težkega.

Bilo je točno tako, kot je rekel Buffett. Vsak lahko to naredi, vendar večina ljudi tega ne stori.

2. Naredi preprosto matematiko!

Koliko časa potrebuješ, da v enem letu prebereš 200 knjig?

Najprej si na hitro poglejmo dva statistična podatka:

– povprečen Američan prebere do 400 besed na minuto,

– običajna neleposlovna, (samo)izobraževalna knjiga ima 50 tisoč besed.

Vse, kar potrebujemo zdaj, je, da naredimo hiter izračun:

– 200 knjig x 50.000 besed/knjigo = 10 milijonov besed,

– 10 milijonov besed/400 besedami na minuto = 25.000 minut,

– 25.000 minut/60 = 417 ur.

To je vse. Da bi prebrali 200 knjig, za branje preprosto porabite 417 ur na leto. Ta številka na prvi pogled ni videti velika. A poglejmo, kaj v resnici pomeni 417 ur.

3. Najdite čas!

Poglejmo na vse skupaj iz širše perspektive.

Tukaj so podatki, koliko časa povprečen Američan letno porabi za družabne medije in gledanje televizije:

– 608 ur za družabne medije,

– 1.642 ur za televizijo.

To je 2.250 ur letne precej nepotrebne porabe časa. Če bi vse te ure porabili za branje, bi lahko letno prebrali veliko več kot 200 knjig!

Tu je preprosta resnica, trdi Chu: "Ni težko. Imamo ves čas, ki ga potrebujemo. Grozljivi, šokantni del – del, ki ga pridno ignoriramo – pa je, da smo vsi preveč zasvojeni, prešibki, preveč nas bombardirajo z vseh strani, da bi naredili tisto, kar vsi vemo, da je res pomembno …

Vse, kar potrebujemo, da začnemo brati veliko več, je, da si vzamemo tisti 'prazen čas', ki ga porabljamo na Twitterju ali Facebooku, ko zalezujemo te ali one zvezdnike ali pa gledamo kako televizijsko serijo in to pretvorimo v čas za branje."

V resnici 417 ur branja letno res ni ne vem kako veliko. To je samo dobra ura branja na dan. Četudi ne zmorete brati s to hitrostjo in toliko časa in čeprav je dandanes veliko knjig tudi obsežnejših kot 50 tisoč besed, pa Chujevi izračuni kažejo, da ob rednem vsakodnevnem branju knjig lahko letno zlahka preberemo sto knjig in več.

Seveda velja poudariti, da gre tu za branje neleposlovnih knjig, kjer je pomembno predvsem razumeti vsebino sporočila. Branje leposlovja je nekaj drugega. Pri njem se predpostavlja tudi vračanje k že prebranemu in njegovo analiziranje ter uživanje estetske vrednosti besedila.    

Teorija povečanega branja je preprosta. Izvedba je tisto, kar je težko.

Če iščete odgovore, dajte možnost branju. Morda boste našli veliko, veliko več, kot ste iskali. Če iščete odgovore, dajte možnost branju. Morda boste našli veliko, veliko več, kot ste iskali. Foto: Thinkstock 4. Izvedba

Vsi vemo, da je branje pomembno. Vsi vemo, da bi morali brati več. Vendar tega ne počnemo. Glavni razlog za to je, ker nam tega ne uspe izvesti v praksi. Tu je nekaj predlogov, ki so Chuja pripeljali do rezultatov.

A) Imejte ustrezno opremljeno bivališče. Če se želite odvaditi od mamil, jih najbrž ne boste imeli povsod po hiši. Mediji so narejeni tako, da zasvojijo. Odmik od medijske odvisnosti je zato lahko tako težek kot odvajanje od drog.

Največji izziv je torej vaša neposredna okolica.

Če želite brati, bodite prepričani, da ste a) odstranili vse moteče dejavnike iz svoje okolice in b) naredili knjige čim bolj dostopne za branje.

Tam, kjer biva Chu, je v neposredni bližini ogromno tiskanih knjig, na pametnem telefonu pa ima samo dve aplikaciji. Ena od njih je Kindle, aplikacija za branje. Druga je za navade …

B) Izboljšajte navade. "Moč volje ni najbolj uporabno orodje za spremembo življenjskega stila. Zmeraj odpove ravno takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Namesto tega, da se zanašate na moč svojega uma, si raje zgradite trdnjavo trdnih navad – z njimi boste pridobili odpornost v težkih časih." Če niste najbolj seznanjeni z znanostjo o navadah, si na to temo priskrbite kako knjigo (denimo Moč navade, ki je izšla tudi pri nas).

C) Uporabljajte vse medije. Ko pride do branja, ne bodite specialisti in uporabljajte vse, kar je na voljo.

Če je vaš namen, da boste brali več, ne smete biti izbirčni glede tega, kje berete ali kakšen medij uporabljate za to. Berite tiskane knjige. Berite na telefonu. Poslušajte zvočne knjige. Vse to lahko počnete povsod: na klopcah v parku, na avtobusu, v čakalnicah … Kjerkoli. 

Naj vaše branje opreza za priložnostmi. Če imate možnost, si jo vzemite. Če je nimate, jo najdite.

"Če ne bi začel brati," sklene Chu, "bi bil še zmeraj v svoji 'sanjski službi'. Morda bi bil še vedno za pisalno mizo, gledal bi na uro, kako teče, in razmišljal, ali bom tako umrl …

Če iščete odgovore, dajte možnost branju. Morda boste našli veliko veliko več, kot ste iskali."

V tednu, ko smo praznovali kulturni praznik, je dajanje priložnosti branju več kot primeren trenutek za to.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 167
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin