Četrtek, 15. 12. 2016, 20.13
6 let, 7 mesecev
Urbani portreti
Je pomembnejši honorar Tine Maze ali prihodnost učiteljev naravoslovja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,55
5
Nedavno so v sfabricirano medijsko zanko zajeli znanega ameriškega igralca Denzla Washingtona, saj so mu naprtili, da je v okviru ameriških predsedniških volitev najprej podpiral Clintonovo, potem pa presedlal k Trumpu.
Ko ga je neka televizijska novinarka pred nekaj dnevi, ob premieri njegovega novega filma Fences, prosila za izjavo, je v zase neznačilno zajedljivem in povišanem tonu komentiral današnje stanje ameriških medijev: "Če dandanes ne berete časopisov, ste neinformirani. Če pa jih, ste dezinformirani. Ni več pomembno, ali je tisto, kar poročate, res, pomembno je samo to, da ste prvi!"
Novinarka je ostala brez komentarja.
"Če dandanes ne berete časopisov, ste neinformirani. Če pa jih, ste dezinformirani."
Afera 90 tisoč evrov
Zadnji dan Slovenijo pretresa afera o 90 tisoč evrih, ki bi morala ostati v okviru internega dogovora med Andreo Massijem in Smučarsko zvezo Slovenije, a zdaj že vsak od nas natančno ve ali pa ima vsaj natančno izdelano mnenje o tem, ali je prav, da bi Tina Maze za svoj poslovilni nastop dobila plačilo v tej ali pa morda tudi kakšni drugi višini. Celo v osrednjem dnevniku nacionalne televizije je ta tema na dan izbruha dobila sedem minut ob začetku, niso se ji izognili niti pri športu, potem pa je bila to še naslovna tema z gosti in analizo na Odmevih.
Več o aktualnem dogajanju:
SZS se zaradi "lapsusa" Tini Maze opravičuje, za zaplet krivi Massija #video
Tina Maze: Nekdo je pokvaril srečen konec pravljice
"Povzročili so ji nepopravljivo škodo v vrednosti več sto tisoč evrov" #video
Nova "afera Tina Maze" kot zgodba o poražencih
Znova je počilo na relaciji Tina Maze - Smučarska zveza Slovenije: je ogrožena poslovilna tekma?
V podaljšku taistega dnevnika, sicer že v Slovenski kroniki, pa je bil tudi prispevek, kako imamo vse bolj pereče težave s tem, da že v bližnji prihodnosti približno petih let ne bomo imeli dovolj učiteljev za pouk tehnike in naravoslovja. Ta študij ne zanima skoraj nikogar več, osip vpisa pa v zadnjih letih znaša od 70 pa celo do 90 odstotkov v primerjavi s preteklostjo.
V primerjavi z zgodbo o Tini Maze, pri kateri vsi vemo vse, pa rešitve za to težavo za zdaj, skupaj s pristojnimi na čelu, nima nihče. Nikomur ni jasno, kako bomo dobili nove učitelje za pouk tehnike in naravoslovja, pri čemer je to vprašanje za slovensko prihodnost in naš nadaljnji tehnološki in naravoslovni razvoj neprimerno pomembnejša tema od oblike (in vrednosti) plačila poslovilnega nastopa naše šampionke.
Morda vas zanima še:
Kako izboljšati zdravje Slovencev
Ali naj bo drugi januar spet dela prost dan?
Harry Potter, petnajst let pozneje
Če bi bil kronološki red teh dveh novic obrnjen, bi človek še razumel. Vendar ne: tudi nacionalka je, skupaj z večino preostalih elektronskih in potem naslednji dan tudi tiskanih medijev podlegla gonji v zvezi s poslednjim uradnim nastopom Tine Maze. Ko je tema izbruhnila, so mediji pač tekmovali predvsem v tem, kdo bo prvi.
Vprašanje učiteljev pa žal ostaja odprto in ne posebno dotaknjeno.
Težava z naravoslovnimi učitelji
Drastične razlike v pomenu (in odmevu) teh dveh novic v istem dnevu sam najbrž ne bi opazil, če ne bi le kak dan poprej dober znanec, sicer naravoslovni ekspert, avtor množice člankov ter serije knjig, s katerimi promovira prirodoslovje širši slovenski publiki, na spletu sprožil debate zaradi "problema", ki se je pojavil v šoli, na katero hodi njegova hčerka.
Šlo je za reč, s katero se v takšni ali drugačni obliki sem ter tja spopadamo vsi starši šolajoče mladine. Deklica je na naravoslovno vprašanje, ki ima seveda lahko tudi širši, ne zgolj jasno določen šolski odgovor, odgovorila po svoje, tudi v skladu z znanjem, ki ga je v debatah z očetom naravoslovcem pridobila doma. Vendar ji učiteljica ni priznala odgovora in ga je ocenila z nič točkami.
Diskusija je bila seveda burna in večplastna, odzivi pa so se, kot ponavadi, nagibali v dve smeri. Prvi so tako ali drugače karali učiteljico, grajali njeno "zaplankanost" in njeno nezmožnost, da bi z vsaj delom točk nagradila dekličino znanje, saj je imela prav, čeprav njeno znanje ni izhajalo iz osnov, pridobljenih v šoli, obenem pa so se zgražali nad sodobnim izobraževalnim sistemom, ki favorizira "guljenje" faktografije, v ozadje pa potiska otrokovi kreativnost in izvirnost ter razmišljanje z lastno glavo. Drugi odzivi so bili bolj spravljivi: razpravljalci so natančneje analizirali dekličine odgovore in ugotavljali, da so v nekem smislu sicer pravilni, vendar pa po drugi strani niso ustrezni v skladu s predavano snovjo, ki je tudi v učbeniku.
Vprašanje naravoslovnih učiteljev ostaja odprto.
Tudi komentarji o prihodnjih starševskih aktivnostih so bili v splošnem dveh vrst. Eni so prisegali na to, da je treba nemudoma v šolo, posredovati neposredno pri učiteljici, češ, da to redno počnejo tudi sami, drugi pa so vse skupaj zavili v splošnejši okvir, da je to pač običajen koncept današnjega šolanja in da se kaj bistvenega ne more spremeniti.
Nihče pa se ni vprašal, kdo so pravzaprav učitelji, ki poučujejo naravoslovje, kje in kako so se oni izobraževali, v kakšnih pogojih delajo, koliko zaslužijo in podobno. Domneva se pač, da gre za optimalen kader, ki bo za šolajočo mladino dal v vsakem trenutku od sebe svoj maksimum.
Realnost je seveda precej drugačna in ima različne obraze.
Naravoslovje v naših osnovnih in srednjih šolah
Vedeti je seveda treba tudi to, da se je zgornja debata odvijala na ozadju nedavno objavljenih rezultatov raziskave TIMSS 2015, s katero preverjajo znanje učencev po vsem svetu, rezultati pa kažejo – ravno pred nekaj dnevi je pri nas vse skupaj predstavil Pedagoški inštitut – da matematično in naravoslovno izobraževanje pri nas dosega odlična znanja tako med osnovnošolci kot tudi med dijaki. Slovenija je namreč dosegla nadpovprečne in zelo visoke rezultate iz znanja matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli ter matematike in fizike v gimnaziji. Smernice izboljšanja v obdobju 1995–2015 so nedvoumne, Slovenija je v skupini držav, ki je v tem času dosegla res občuten napredek.
Vse to seveda kaže na več kot solidno stanje poučevanja naravoslovnih predmetov pri nas v primerjavi z mednarodnimi okviri, zaradi česar so informacije, ki napovedujejo skorajšnje izumiranje tega poklica, še toliko bolj strah zbujajoče. "Vsako leto zaradi upokojitve izgubimo približno 40 tovrstnih učiteljev, pridobimo pa jih deset," je skoraj alarmantno stanje na področju naravoslovnih učiteljev povzel eden od komentatorjev v televizijskem prispevku in nadaljeval, "če želite svojim otrokom zagotoviti službo učitelja, ga usmerite na pedagoški študij naravoslovja in tehnike. Mesto učitelja bo zanesljivo dobil takoj po koncu študija!"
Nekaj let bo na primer poučevanje tehnike namreč še mogoče kombinirati s kadrom drugih učiteljskih profilov, po letu 2020 pa ne več, kar pomeni, da bodo te predmete lahko poučevali samo posebej usposobljeni pedagogi.
Priporočamo še:
Pr' Hostar: po treh letih nov slovenski filmski hit
Michael Moore v deželi Donalda Trumpa
Prigode iz Amerike ali kdo je v resnici volil Donalda Trumpa
Težava z naravoslovnimi učitelji, drugič
Zakaj za poklic učitelja teh predmetov ni zanimanja? Razlogi za to so na dlani. Tisti, ki jih resneje zanimata naravoslovje in tehnika, se običajno usmerjajo v bolj inženirske ali pa znanstvene smeri študija, ki ponujajo različne možnosti zaposlitve (sploh v primeru tehničnih inženirskih študijev), in akademsko ali pa znanstveno kariero. Za pedagoško smer, ki po eni strani zožuje možnosti zaposlitve, po drugi strani pa zaradi pedagoških vsebin, ki so pomemben del študija, pozneje ne omogoča preboja v znanstveni vrh, je po tretji strani omejena z razmeroma nizkimi učiteljskimi plačami in precej slabim ugledom, po četrti pa tudi nima možnosti kakih večjih dodatnih prihodkov iz dopolnilnih dejavnosti (kot je na primer pri učiteljih jezikov možnost prevajanja), je potemtakem povsem logično, da ni posebnega navala.
Obenem pa ne smemo pozabiti, da gre pri pedagoški dejavnosti za kader in poklice, ki jih, v nasprotju z marsikaterimi drugimi, ni mogoče uvoziti. Naravoslovje in tehniko v osnovni šoli (in pretežno tudi v srednji šoli) bo pač vedno treba poučevati v slovenščini in večinoma bo šlo torej za učitelje, ki so bili rojeni, vzgojeni in izobraženi na naših pedagoških fakultetah. Na "pridelke" od drugod se ne moremo zanašati.
Zanašamo se lahko samo nase, vendar za zdaj nimamo nobene rešitve.
Kako se lahko zaustavi ali zmanjša te negativne smernice in spodbudi vpise na te deficitarne študijske smeri? Potreben je seveda resen razmislek, naštel pa bom le nekaj primerov, ki so na dlani: s predstavljanjem in večjim promoviranjem tega poklica kot zanesljive in dolgoročne službe ali z raznimi finančnimi spodbudami, od štipendij do bonitet pri neprofitnih stanovanjih – take reči imajo dokazano hitre in dobre učinke.
In to je resnično pomembna debata, ki bi morala biti sprožena kot nasledek prispevka o izginjanju pedagoškega kadra, ki ga nujno potrebujemo za naravoslovno in tehnično poučevanje prihodnjih slovenskih generacij – to je tista resnično pomembna tema, ne pa to, koliko denarja bo dobila naša vrhunska smučarka, ko se bo še zadnjič spustila (če se sploh bo) po pohorski strmini.
Zdaj pa se le vrnimo nazaj k najnovejšim poročilom o Tini Maze.
5