Četrtek, 31. 3. 2016, 6.00
9 mesecev, 3 tedne
Kdaj lahko od sosedov v bloku zahtevate, da nehajo ropotati
V bloku je nekdo kupil dve stanovanji, iz obeh pa že več tednov vrtajo in tolčejo. V obvestilu o izvajanju del ni pisalo, koliko časa bo trajal hrup in da bo ta tudi ob nedeljah, piše naš bralec. Zanima ga, kako lahko ukrepa.
Vprašanje bralca: V našem bloku je nekdo kupil dve stanovanji, ki jih zdaj obnavlja. Eno je v spodnjih nadstropjih, drugo pa zgoraj v predzadnjem. Iz obeh je že tri tedne slišati zelo močen hrup, ker vrtajo in tolčejo. Preden so začeli obnavljati, so stanovalce obvestili, da bodo delali, ampak listek je visel pri vhodu bloka. Nič pa ni bilo napisano, koliko časa bo trajalo in da bodo delali tudi med konci tedna. Ali so naredili vse potrebno za obvestilo o hrupu? Ob sobotah in nedeljah nas hrup moti. Koliko časa lahko delajo? Miran
Hrup in kršitve, ki so povezane s hrupom, opredeljuje in sankcionira veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru. Tega uporabimo v vseh primerih, ko nekdo moti javni mir tako, da povzroča prekomeren hrup. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb Zakona o varstvu javnega reda in miru ima policija.
Po 8. členu zakona o varstvu javnega reda in miru je prepovedano na nedovoljen način med 22. in 6. uro motiti mir ali počitek ljudi s hrupom. Izjema so nujni interventno-vzdrževalni posegi. Kdor na nedovoljen način moti mir, je lahko kaznovan z globo od 83 do 209 evrov.
Po navedenem zakonu je torej sankcionirano povzročanje hrupa v času med 22. in 6. uro. Navedeni zakon ne daje posebnega statusa sobotam, nedeljam ali praznikom, zato tudi na te dneve velja enaka splošna ureditev kot za delovnike. Če bi torej vaši sosedi v navedenem terminu (torej med 22. uro in 6. uro) povzročali nedovoljen hrup, lahko o tem obvestite policijo in zahtevate izvedbo postopka o prekršku.
Od sosedov lahko zahtevate prepoved vznemirjanja
Poleg navedenega zakona je treba upoštevati tudi drugo veljavno zakonodajo.
Tako na primer stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode (tako imenovana prepovedana emisija).
Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati:
-
vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna,
-
ali vzroke, ki povzročajo znatnejšo škodo.
Določeno je še, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.
Tožba in možnost, da zahtevate povrnitev škode
Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Če je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, pa lahko z odškodninsko tožbo od njih zahtevate tudi povrnitev škode. To področje sicer ureja obligacijski zakonik, ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti.
Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo (na primer prekomeren hrup).
Vendar je treba poudariti, da je hrup, ki se povzroča pri obnovi stanovanja, običajen hrup in ga torej ni mogoče šteti za prekomeren hrup. Za prekomeren hrup bi lahko šlo, če bi obnova trajala nerazumno dolgo in z nerazumno glasnimi napravami.
Preverite, kaj o hrupu piše v hišnem redu
Sicer lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi načeloma sprejmemo tudi hišni red, in sicer z namenom zagotavljanja mirnega sožitja v večstanovanjski stavbi. V hišni red so po navadi vključena tudi določila o dovoljenem in nedovoljenem hrupu.
Predlagamo, da preverite, ali je bil za vašo večstanovanjsko stavbo sprejet hišni red in kakšna so določila v zvezi s hrupom. Pogosto so namreč določila hišnega reda o hrupu ostrejša, kot so določila v veljavni zakonodaji. V hišnem redu je načeloma določeno tudi to, na kakšen način so stanovalci dolžni obvestiti druge stanovalce o predvideni obnovi svojih stanovanj.
Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.
8