Živčni Francoz pristal na urgenci, zato je priložnost dočakal Slovenec

V najmočnejši italijanski ligi je Samir Handanović zbral kar 248 tekem, enkrat je tam branil tudi Jan Koprivec, zdaj se z nastopom na najvišji ravni lahko pohvali tudi 22-letni Mariborčan.

V soboto je pred več kot 15 tisoč navijači branil za Bordeaux pri prvenstvenem remiju proti Nici z 1:1.

Nesporna številka ena šestkratnega evropskega prvaka Cedric Carrasco, kapetan in najbolje plačani igralec kluba, je poškodovan, v noči pred tekmo se je na bizaren način poškodoval tudi Kevin Olimpa – besen je z nogo udaril v steklena vrata, jih razbil in se porezal –, zato je trener Francis Gillot s prstom pokazal na slovenskega vratarja.

"Na dan tekme sem izvedel, da bom branil. Poklical me je trener vratarjev in mi naročil, naj se pripravim. Novice nisem želel izdati nikomur, moja edina misel je bila, da se pripravim na tekmo," je po debiju, ki ga je, tako je prebral tudi v lokalnih časopisih, opravil z odliko, govoril Ažbe Jug. "Škoda le, da nismo zmagali," je dodal.

Po tekmi ni mogel zaspati

"Na ogrevanju sem bil živčen, med tekmo niti malo. S tem, kako sem branil, sem zadovoljen. Tudi trenerji in ljudje v klubu so me pohvalili. Še največ težav sem imel s spanjem po tekmi. Zaradi vseh vtisov nisem mogel zaspati pozno v noč," je še povedal Jug, ki govori mirno, tiho. Včasih zastane in išče besede. Občutiti je, da medijske pozornosti še ni vajen.

Toda ko beseda nanese na prihodnost, začne govoriti odločno in brez ovinkarjenja. "Res je, da je to, kar se mi dogaja v tej sezoni, nekoliko več od pričakovanj. Že na začetku sezone sem branil na prijateljskih tekmah, ko se je začela sezona, sem postal številka dve in močno napredoval v vratarski hierarhiji v klubu. Toda to ne pomeni, da se nameravam ustaviti. Zdaj želim braniti čim več. Seveda želim postati številka ena," je odločen Jug.

To se, vsaj v Bordeauxu, verjetno ne bo zgodilo kmalu. Že na naslednji tekmi se Carrasco vrača v ekipo. "Lahko se sicer zgodi marsikaj, a njegov status v klubu je takšen, da bo med vratnicama ostal, pa tudi če bo branil še ne vem kako slabo. Kolikor vem, se v prihodnosti ne namerava seliti. Seveda sem zdaj zadovoljen tudi s tem, da sem drugi vratar, a tako ne more ostati za vedno. Prihajam v leta, ko moram braniti. Bomo videli, kaj se bo dogajalo poleti," pravi 22-letni vratar.

Takoj je vedel, da je Bordeaux klub zanj

Pogodbo s klubom ima sklenjeno do konca prihodnje sezone. O podaljšanju se še ni pogovarjal, a se s tem niti ne obremenjuje. Zdaj je v položaju, na katerega je čakal dolgo. Dosegel je enega izmed večjih ciljev. Da je prišel do sem, je prehodil zanimivo pot. Braniti je začel s petimi leti v Rušah, potem se je preselil v Maribor. Še kot najstnik je odšel v ljubljanski Interblock, pri katerem je hitro dočakal priložnost med člani. Branil je v prvi in tudi drugi ligi. Potem se je preselil v Francijo. Bil je tudi na preizkušnji v Marseillu, a njegov izbor je bil Bordeaux.

"Takoj, ko sem vstopil v ta klub, sem si rekel, da bom naredil vse, da ljudi v Bordeauxu poskušam prepričati. Vse, kar sem videl tam, mi je bilo tako zelo všeč, da sem si rekel: 'V Bordeaux ali pa nazaj v Slovenijo.' K sreči sem pristal pri Bordeauxu," je razložil Jug, ki je v Francijo prišel v začetku leta 2011. Takrat je bil star komajda 19 let.

Najstnik, sam v tujini, obkrožen z neznanimi ljudmi. V surovem profesionalizmu, ki ne pozna čustev. Mariborčanu seveda ni bilo lahko. Pastem na poti odraščajočega mladeniča, ki vase posrkajo marsikoga, v položaju, v kakršnem se je znašel, pa jih je bilo seveda še več, se je uspešno izognil.

"Malce lažje je bilo, ker sem že v Sloveniji živel sam. Resda le dobrih sto kilometrov oddaljen od družine in v domači državi, a manjša prednost je to vsekakor bila," se je tri leta v preteklost zazrl Jug.

Delali so se, da ne znajo angleško

Predvsem jezik je bil tisti, ki je povzročal preglavice. "Da, tudi zato, ker skorajda nihče ni govoril angleško, pa čeprav sem pozneje ugotovil, da velika večina angleško zna, a so to skrivali. Sam francosko nisem znal, zato je bilo sprva zelo težko. Trudil sem se in se jezika sčasoma seveda naučil. Potem je bilo vse skupaj veliko lažje. Tudi na življenje sem se navadil. Moram priznati, da mi je v Franciji vse bolj všeč," še pravi mladi slovenski reprezentant, ki je v Bordeauxu, pristaniškem mestu z več kot 800 tisoč prebivalci na jugozahodu Francije, sprva živel v bungalovu. Po pol leta se je preselil v stanovanje, v katerem živi še zdaj.

Bili so v veliko pomoč

Ko beseda nanese na tiste, ki so mu v začetku najbolj pomagali, pa izpostavi nekaj ljudi. "Hrvat Paško Čipin, ki je tukaj delal v skavtski službi, mi je bil v veliko pomoč. On je bil tisti, ki mi je našel tudi stanovanje. Omeniti moram še trenerja druge ekipe Patricka Battistona, ki govori angleško in se je trudil pomagati, kolikor se je dalo, zelo sem se ujel tudi s soigralcem, Srbom Vujadinom Savićem, ki je medtem že odšel. Z njim sva nekaj časa celo živela skupaj," se je omenjenim, čeprav teh besed seveda ne bodo brali, zahvalil Jug.

V Bordeauxu še vedno živi sam, občasno ga obiščejo družinski člani in dekle, slovenska atletinja Liona Rebernik. "Ker je športnica, me razume. Eden drugega podpirava. Škoda je le, ker zaradi študija v Mariboru pri meni ni pogosteje," pravi mladi vratar, ki je v zadnjem času začel zahajati na hokejske tekme.

"Spoznal sem Slovenca, ki tukaj igrata hokej, Dejan Žemva in Andrej Židan. Pogosto se družimo in obiskujemo na tekmah. Sploh prvič sem bil tukaj na hokejski tekmi in moram priznati, da me je ta šport kar pritegnil. Vse bolj in bolj mi je zanimiv," je za konec povedal Jug, ki ga slovenska prijatelja hokejista v živo še nista spremljala na delu. Prej seveda zato, ker ni branil, v soboto ju ni bilo, ker sta imela klubske obveznosti. Seveda vsi skupaj upamo, da bo nova priložnost za kaj takega prišla kmalu.