SiolNET. Siol Plus Junaki za jutri
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Učiteljica, ki je stopila iz okvirov in preizkusila nekaj novega

2

termometer

Moj smisel si je prizadevati za vlogo odličnega učitelja. Poklic doživljam kot vsakodnevni izziv, saj učenci s svojim ustvarjalnim mišljenjem marsikdaj presežejo tudi učitelja, pravi Mateja Plot.

Mateja Plot je profesorica razrednega pouka in angleškega jezika, zaposlena je na osnovni šoli Ob Rinži v Kočevju. Trenutno poučuje male šestletne nadobudneže, za katere pravi, da ji s svojo otroško razigranostjo in radovednostjo popestrijo razredni vsakdan.

In Mateja je tista učiteljica, ki se je odločila, da stopi korak naprej in preizkusi nekaj novega. S pomočjo kolegice Lee Nakrst in še nekaterih učiteljic je v številne slovenske šole vpeljala pristop Storyline.

Storyline je celosten pristop k učenju in poučevanju oziroma na kratko: gre za poučevanje, pri katerem se vsebine učnega načrta obravnavajo v obliki ustvarjanja zgodbe.

Na začetek: zakaj je Mateja postala ravno učiteljica? Njena zgodba o poklicu učiteljice sega v otroška leta, ko je bila tudi sama vestna učenka in je opazovala učiteljice: beleženje v dnevnike, zapisovanje ocen v redovalnico, poučevanje … V tej vlogi se je želela preizkusiti tudi sama.

Ko je bila stara deset let, je poučevala mlajšo sestro in otroke iz blokovskega naselja. Hodnik v bloku se je vsak počitniški dopoldan spremenil v čisto pravo šolo.

Ko je bila stara enajst let, je bila trdno odločena, da želi postati učiteljica.

Zakaj ravno pristop Storyline? Mateja pojasnjuje, da je pristop v pedagoškem smislu zanimiv, ker učencem daje možnost aktivnega učenja in reflektiranja svojega znanja, kar je bistveni del učinkovitega učenja in poučevanja.

Pomemben del dela po pristopu Storyline je namreč oseba, ki jo učenci ustvarijo sami, z njo se poistovetijo, čustvujejo, razmišljajo. Učitelj vedno izhaja iz že obstoječega znanja učencev in je usmerjevalec v učnem procesu. Ključna vprašanja se navajajo v določenem zaporedju in ustvarijo vsebino znotraj okvira zgodbe. Učiteljeva bistvena naloga pa je v usmerjanju učencev k doseganju zastavljenih in načrtovanih ciljev.

Kako je Storyline sploh prišel v slovenske šolske klopi? "Začetki segajo v leto 2007, ko je moja dobra prijateljica in študijska kolegica Lea Nakrst prispela s študijske izmenjave na Švedskem, kjer se je med študijem in pozneje z nekajmesečno prakso seznanila s pedagoškim pristopom Storyline, njen entuziazem pa je navdušil tudi mene," pripoveduje Mateja.

Potem je Mateja v šoli dobila nalogo, da oblikuje poseben, zanimiv in povsem drugačen projekt za nadarjene učence prve triade, ki bi te pritegnil, hkrati pa spodbujal njihovo ustvarjalno in kritično mišljenje. Prepričana je bila, da je to pristop Storyline.

Poklicala je Leo, ki je takrat snovala projekt na OŠ Janka Kersnika Brdo in Matejo takoj vključila v Storyline projekt Spoznajmo Evropo. Takrat se je Mateja prvič zares seznanila s konceptom strategije in načrtovanjem pedagoškega dela po pristopu Storyline.

Ena izmed Matejinih učenk je po izvedbi projekta zapisala: "Storyline je spoznavanje in raziskovanje sveta na ustvarjalen in zabaven način. Učenje je zanimivo, ker lahko ustvarjamo, usklajujemo mnenja, širimo ideje, pri raziskovanju smo samostojni in se učimo razmišljati."

Kjer je volja, tam je … "Pomembno je, da so učitelji v koraku s časom in da se zavedajo potreb svojih učencev. Moje bistvo je, da se ne neham izobraževati, ker želim biti seznanjena z novimi pristopi, različnimi metodami in oblikami dela v razredu ter verjamem, da je veliko sodobnih učiteljev enako mislečih," pove mlada učiteljica, ki je prepričana, da vsaka nova strategija učenja prinaša nov veter v učni proces, zato je pomembno, da se jo preizkusi.

Mateja meni, da mora biti učitelj prepričan, da je izobraževanje pomembno in vredno, mora se zanimati za potrebe svojih učencev, v nasprotnem primeru težko deluje kot dober, uspešen, motiviran in zadovoljen učitelj.

Sicer pa dodaja, da je slovenski šolski sistem primerljiv s tujino, kot eno večjih pomanjkljivosti pa izpostavlja uporabo faktografskega znanja, ki ga učenci ne znajo uporabiti v novih in kompleksnejših situacijah, kar naj bi bil prvotni cilj kakovostnega izobraževalnega sistema.

In še druga slabša lastnost slovenskega šolstva: "Premalo aktivna vloga učenca v učnem procesu. Z odprtimi vprašanji je treba spodbujati učenčevo domišljijo, ga navajati na različne oblike dela, kot je sodelovalno učenje ali projektno delo, predvsem pa izhajati iz izkušenj učencev."

Mateja ni zgolj učiteljica, daleč od tega "V življenju me veseli in zanima veliko stvari, ki vključujejo izobraževanje, organizacijo, glasbo, šport in druženje," pove vsestranska učiteljica, ki se pogosto poleg pedagoškega izobraževanja udeležuje tudi izobraževanj, ki zahtevajo ročne spretnosti. V zadnjem času predvsem rada šiva.

Je tudi glasbeno aktivna, igra klavir, 15 let je prepevala v zboru Deorina iz Kočevja, bila je tudi predsednica tega zbora ter Mladinskega zbora Deorina Polovinke in Otroškega zbora Deorina – Polovinke.

Sicer pa se rada druži in je športno aktivna, pravi, da prisega na tek in aerobiko.

"Včasih bi si zaželela, da bi dan imel 25 ur. Najbolj srečna sem, ko je moj dan zapolnjen do zadnje minute in je videti takole: ob 6. uri zjutraj težko bujenje, odpeljem se v službo, kjer sem običajno aktivna do 15. ure. Po službi me doma čaka dobro kosilo, nato sledijo poznopopoldanske športne aktivnosti ali druženje. Ob večerih običajno snujem projekte, pripravljam članke in prispevke. Rada si ogledam zanimiv film oz. humoristično nanizanko. Prek sporočil zaželim lep večer najbližjim prijateljem. Uredim še zadnje malenkosti za naslednji šolski dan in največkrat zaspim ob priljubljeni glasbi, ko budilka kmalu spet zazvoni …"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin