Tisti, ki rešujejo prostoživeče mačke

"Naši cilji so ozaveščanje javnosti o problematiki prostoživečih mačk, poskrbeti za sterilizacijo in kastracijo prostoživečih mačk in s tem omejiti njihovo populacijo v okolju, oskrbeti bolne in poškodovane mačke, reševati težavo zavrženih brezdomnih mačk ter socializiranim mačkam poiskati nove domove," pojasnjuje dolgoletna prostovoljka in ena od članic društva Mačjelovke Nina Meden.

Delo v društvu je sicer prostovoljno, financirajo pa se s pomočjo članarin, donacij, prostovoljnih prispevkov in prihodkov od prodaje lastnih izdelkov.

Steriliziranih oziroma kastriranih več tisoč mačk Medenova pojasnjuje, da so v društvu od leta 2007, ko so začeli delovati, poskrbeli za sterilizacijo oziroma kastracijo nekaj tisoč mačk. "Ko smo začeli delovati, smo na društveni telefon vsak dan prejeli približno deset klicev ljudi, ki so nas obveščali o lokacijah prostoživečih mačk," dodaja.

Danes je klicev in elektronskih sporočil po njenih besedah bistveno manj, opažajo pa tudi, da je neurejenih lokacij, kjer se mačke nenadzorovano razmnožujejo, vsaj v ljubljanski občini vedno manj – tako zaradi delovanja društva, kot tudi delovanja preostalih prostovoljcev in zavetišča.

Kaj storiti, če najdete zapuščeno mačko? "Če opazite mačko, ki potrebuje pomoč, ali pa kolonijo neoskrbljenih mačk, pokličite pristojno zavetišče in pojasnite okoliščine," odgovarja Medenova, ki še dodaja, da je v takem primeru treba biti pripravljen na naslednja vprašanja: - Koliko je mačk? - So med njimi mladiči ali poškodovane mačke? - So mačke prijazne? - Se pustijo prijeti? - Je lokacija varna za mačke – ali imajo zavetje? - Jih kdo hrani? Če ja, ob kateri uri dobijo hrano? - Lahko pridobite kontakt hranitelja?

Kaj se zgodi z mačko, ko je ujeta? Prostovoljci ali zaposleni v pristojnem zavetišču mačko ulovijo s pomočjo posebne kletke – živolovke. Razen kadar gre za prijazne, ljudi vajene prostoživeče mačke ali mladiče, se mačk pri lovu ne dotikajo z rokami, vendar ne zgolj zaradi lastne varnosti, temveč tudi zato, da je izkušnja čim manj stresna za mačko.

Po ulovu prostoživeče mačke ji veterinar v pristojnem zavetišču nudi ustrezno oskrbo. Vse prostoživeče mačke so klinično pregledane, tudi z Woodovo svetilko, s katero iščejo znake mikrosporije. Vse bolne prostoživeče mačke se testira tudi za kužne bolezni, kot sta mačji aids (FIV) in mačja levkoza (FeLV), ki nista prenosljivi na ljudi ali druge vrste živali. Ker gre za neozdravljivi virusni bolezni, se okužene mačke ne morejo vrniti v okolje, zato se jih praviloma evtanazira.

Če je mačka zdrava, veterinar opravi sterilizacijo oziroma kastracijo in mačko označi z zarezo v desno uho (odščipne vršiček ušesa). Tako je mogoče že na daleč opaziti, katere mačke so že oskrbljene.

Takim mačkam se odpravi tudi notranje in zunanje zajedavce ter tako prepreči širjenje okužb. Mačke nato vrnejo nazaj v njihovo naravno okolje in jih nadzorujejo na organiziranih krmiščih. Če gre za mladiče ali socializirane mačke, jih namestijo v zavetišču in jim pomagajo najti nov dom, pogosto pa na pomoč priskočijo tudi prostovoljci, ki zavrženim ali osirotelim mladičem nudijo začasno oskrbo v njihovih domovih.

Vedno boljši odziv, vedno več ozaveščenih ljudi Zaradi vedno večje ozaveščenosti javnosti je odziv ljudi navadno zelo pozitiven, pojasnjuje Medenova, saj so ljudje seznanjeni s problematiko in poznajo postopek, zato pokličejo in prosijo za pomoč, pogosto pa so pripravljeni tudi sami aktivno pomagati pri odlovu prostoživečih mačk, kar je ključnega pomena pri uspešnem reševanju težave.

Zelo redko se zgodi, da se kdo, na primer okoliški prebivalci ali hranilci prostoživečih mačk, ne strinja s sterilizacijo mačk, češ da to ni naravno. S takšnimi osebami se prostovoljci pogovorijo in jim razložijo, da prostoživečim mačkam s sterilizacijo oziroma kastracijo omogočijo bolj kakovostno, daljše življenje in preprečijo širjenje bolezni med živalmi.