Sreda, 18. 3. 2015, 14.41
8 let, 8 mesecev
Na obisku pri Pehti. V njeni špajzi.
Renata Benedik je dolga leta kot aranžerski tehnik delala v cvetličarskem poklicu, imela pa je tudi svojo cvetličarno. Ker je posel v tej panogi začel usihati, stroški pa so bili previsoki, se je skupaj s partnerjem Markom Remsom odločila, da cvetlični kiosk prodata, Renata pa se je podala na lov za zaposlitvijo.
"Službe seveda nisem dobila in po pogovoru in razmišljanju sva se s partnerjem odločila, da poskusiva nekaj novega, po letu dni je padla odločitev in rodila se je ideja za nastanek Pehtine špajze," je pojasnila 42-letna Renata.
"V naših proizvodih so sadje, žita in zelenjava, ki so polno dozoreli na soncu ter so bili takoj po obiranju s skrbnim ravnanjem ročno predelani brez umetnih konzervansov, barvil in ojačevalcev okusa. Iz žit, ki so v naši ponudbi, zmeljemo svežo polnovredno moko ali zdrob. Na policah pa se najde tudi ročno narejena uporabna keramika, nekaj domače kozmetike in umetniške slike lokalnih umetnikov," je navedla.
Ker pa cvetličarka po duši ni mogla iz svoje kože, je Renata v trgovinico vključila tudi cvetlični kotiček in aranžiranje daril po želji kupca.
Ko sta torej zastavila vizijo in smisel trgovinice, je bilo treba izbrati tudi pravo in prepoznavno ime. "Želela sva ime brez tujk in zapletenih izrazov s starinskim pridihom in nekaj, kar poznamo v celotnem slovenskem prostoru. Špajzo poznamo kot izraz svojih dedkov in babic, kot prostor, kjer so se vedno skrivale domače dobrote. Pehta pa je lik iz prvega slovenskega mladinskega filma in vsak se ob tem filmu spomni na gore, čistost neokrnjene narave, prostrane pašnike in gorski svež zrak, poleg tega pa je bila Pehta domača zdravilka in zeliščarka, kar se tudi ujema z našo zgodbo trgovinice," je pojasnila Renata.
V imenu sta tako združila dobrote z zdravjem, hkrati pa sestavila tudi slogan Naravno, kvalitetno, domače, nasitijo Pehtine špajze jedače, ki trgovinico predstavi v enem stavku.
Razlog za to vidi predvsem v zakonih, ki so "tako rigorozno nastavljeni, da marsikdo obupa, potem pa je tu še papirologija, ki je tako zahtevna in zapletena, da moraš imeti res dobre živce".
"Naše babice so od nekdaj ogromno vlagale in kuhale na domačem 'šporhetu', pa živino so tudi klali doma in nikdar ni nihče zbolel ali še kaj hujšega zaradi domače hrane. Danes pa bi moralo biti vse sterilno, po zelo strogih standardih, ki naj bi omogočali varno hrano," je navedla mlada podjetnica.
Renata in Marko sta prepričana, da stranke med drugim prepričata tudi z drugačnostjo, kot so doma izdelane nakupovalne košare iz naravnih materialov, cene, ki so ročno pisane v kaligrafski pisavi, ter leseno domačnostjo, s starim šivalnim strojem, staro kaminsko uro in drugimi predmeti iz naše preteklosti.
Ne glede na to pa njuna vizija in cilji ostajajo jasni. Želita si lastno blagovno znamko in proizvodnjo nekaterih izdelkov, ki jih primanjkuje ali pa jih sploh ni na našem trgu.
"V tem vidiva dodano vrednost, možnost nižje in ugodnejše cene izdelka ter zagotovitev širše ponudbe proizvodov, namenjenih slovenskemu trgu, morda pa tudi možnost prodaje zunaj naših meja. Možnosti puščava vedno odprte," je še povedala Renata.