Sreda,
18. 3. 2015,
14.41

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 18. 3. 2015, 14.41

8 let, 8 mesecev

Na obisku pri Pehti. V njeni špajzi.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V prav posebno špajzo sta Renata Benedik in Marko Rems vložila dušo in medsebojno ljubezen, strast do hrane in željo, da kupcu omogočita nekaj več in nekaj boljšega, pa četudi je to le pogovor.

Renata Benedik je dolga leta kot aranžerski tehnik delala v cvetličarskem poklicu, imela pa je tudi svojo cvetličarno. Ker je posel v tej panogi začel usihati, stroški pa so bili previsoki, se je skupaj s partnerjem Markom Remsom odločila, da cvetlični kiosk prodata, Renata pa se je podala na lov za zaposlitvijo.

"Službe seveda nisem dobila in po pogovoru in razmišljanju sva se s partnerjem odločila, da poskusiva nekaj novega, po letu dni je padla odločitev in rodila se je ideja za nastanek Pehtine špajze," je pojasnila 42-letna Renata.

Izdelki in pridelki iz celotnega slovenskega prostora Trgovinica, ki stoji v Mariboru, ponuja izdelke in pridelke iz celotnega slovenskega prostora, ki so narejeni predvsem ročno in v malih serijah.

"V naših proizvodih so sadje, žita in zelenjava, ki so polno dozoreli na soncu ter so bili takoj po obiranju s skrbnim ravnanjem ročno predelani brez umetnih konzervansov, barvil in ojačevalcev okusa. Iz žit, ki so v naši ponudbi, zmeljemo svežo polnovredno moko ali zdrob. Na policah pa se najde tudi ročno narejena uporabna keramika, nekaj domače kozmetike in umetniške slike lokalnih umetnikov," je navedla.

Ker pa cvetličarka po duši ni mogla iz svoje kože, je Renata v trgovinico vključila tudi cvetlični kotiček in aranžiranje daril po želji kupca.

Ljubitelja starih običajev Odločitev za trgovinico, ki ponuja domače, slovenske izdelke, je bila po eni strani preprosta, saj imata tako Renata kot Marko rada naravo, še posebej vse, kar je povezano s starimi običaji, vse od interjerja do kulinarike. Sta tudi velika gurmana, kar pomeni, da rada dobro jesta, še posebej jedi, ki so jih pripravljali naši predniki, ki jih skoraj ni ali pa sploh ni več v gostinski ponudbi.

Ko sta torej zastavila vizijo in smisel trgovinice, je bilo treba izbrati tudi pravo in prepoznavno ime. "Želela sva ime brez tujk in zapletenih izrazov s starinskim pridihom in nekaj, kar poznamo v celotnem slovenskem prostoru. Špajzo poznamo kot izraz svojih dedkov in babic, kot prostor, kjer so se vedno skrivale domače dobrote. Pehta pa je lik iz prvega slovenskega mladinskega filma in vsak se ob tem filmu spomni na gore, čistost neokrnjene narave, prostrane pašnike in gorski svež zrak, poleg tega pa je bila Pehta domača zdravilka in zeliščarka, kar se tudi ujema z našo zgodbo trgovinice," je pojasnila Renata.

V imenu sta tako združila dobrote z zdravjem, hkrati pa sestavila tudi slogan Naravno, kvalitetno, domače, nasitijo Pehtine špajze jedače, ki trgovinico predstavi v enem stavku.

Na slovenskem trgu premalo izdelkov Renata je bila podjetniških veščin že vajena iz cvetličarskega poklica, ko je imela svojo cvetličarno, tako da s tem ni imela veliko težav. Zatikalo pa se je predvsem pri proizvajalcih, saj je slovenski trg, kot pravi Renata, zelo majhen in skop z izdelki iz biološke pridelave.

Razlog za to vidi predvsem v zakonih, ki so "tako rigorozno nastavljeni, da marsikdo obupa, potem pa je tu še papirologija, ki je tako zahtevna in zapletena, da moraš imeti res dobre živce".

"Naše babice so od nekdaj ogromno vlagale in kuhale na domačem 'šporhetu', pa živino so tudi klali doma in nikdar ni nihče zbolel ali še kaj hujšega zaradi domače hrane. Danes pa bi moralo biti vse sterilno, po zelo strogih standardih, ki naj bi omogočali varno hrano," je navedla mlada podjetnica.

Drugačnost V trgovino Pehtina špajza sta, kot je dejala Renata, vložila dušo in medsebojno ljubezen, strast do hrane ter željo, da kupcu omogočita nekaj več in nekaj boljšega, četudi je to le pogovor ali nasvet.

Renata in Marko sta prepričana, da stranke med drugim prepričata tudi z drugačnostjo, kot so doma izdelane nakupovalne košare iz naravnih materialov, cene, ki so ročno pisane v kaligrafski pisavi, ter leseno domačnostjo, s starim šivalnim strojem, staro kaminsko uro in drugimi predmeti iz naše preteklosti.

Težki časi, a ne bosta obupala Čeprav so ju številni spodbujali in hvalili njuno vizijo so časi, v katerih sta odprla trgovin, zelo težki, zato so odzivi tudi bolj mlačni, kot bi si želela. Kot pravita, je preprosto težko konkurirati trgovskim verigam, ki si lahko privoščijo tudi več oglaševanja in tako lažje dosežejo kupce.

Ne glede na to pa njuna vizija in cilji ostajajo jasni. Želita si lastno blagovno znamko in proizvodnjo nekaterih izdelkov, ki jih primanjkuje ali pa jih sploh ni na našem trgu.

"V tem vidiva dodano vrednost, možnost nižje in ugodnejše cene izdelka ter zagotovitev širše ponudbe proizvodov, namenjenih slovenskemu trgu, morda pa tudi možnost prodaje zunaj naših meja. Možnosti puščava vedno odprte," je še povedala Renata.