Mladi agronom, ki vzgaja LED-solato

In še: "Prav tako se bo povečalo zanimanje ljudi iz nekmetijskih panog za pridelavo hrane in ne nazadnje bo uvedba novih tehnologij povečala ekonomsko učinkovitost pridelovanja določene vrste kultur." Zato preizkuša veliko novih tehnologij, ki jih ima v določenem trenutku na razpolago.

Blaž Germšek je namreč mladi agronom, magister kmetijstva in inovator, ki je zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot vodja Infrastrukturnega centra Jablje ‒ Centra za raziskave in poskusništvo.

Tehnologije pridelave, ki niso tradicionalne Blaža najbolj fascinirajo nove tehnologije proizvodnje hrane, ki niso vezane na tradicionalno proizvodnjo in delujejo z večjo podporo robotike, računalniških algoritmov in pametnih aplikacij.

Trenutno se tako ukvarja s hidroponiko in gojenjem rastlin brez prisotnosti dnevne svetlobe, preizkuša Philipsove namenske LED-luči, testira t. i. pametne tablice, ki bodo spremenile spremljanje mikroklimatskih razmer na domačem vrtu, sadovnjaku, vinogradu ali njivi.

Kot pojasnjuje mladi agronom, ima njihova implementacija širši pomen in presega kmetijsko področje, saj bo z njimi lažje nadzorovati logistiko v kmetijstvu in delu proizvodnje.

Kaj je to LED-solata? Blaž pa trenutno izvaja poskus v svoji garaži v Mariboru, kjer testira različne načine gojenja rastlin po sistemu aquaponice in hidroponice pod namenskimi LED-lučmi. Preizkuša pa tudi različne količine dodanih mikro- in makrohranil ter višji in nižji pH.

Zanima ga namreč, kako se rastline obnašajo v takih okoljih in brez prisotnosti dnevne svetlobe. Nekaj solat je tudi pustil zrasti v cvet, da je dobil njihove potomce in videl, kako se takšen novi način umetnega gojenja prenese na potomce oz. semena. Sicer pa v garaži nima optimalnih pogojev za delo, saj ga zimski čas zaradi nizkih temperatur precej ovira in njegova preizkušanja se morajo tako v nekem trenutku končati.

Kakšne so prednosti? - Manjša poraba vode (60–80 odstotokov) v primerjavi s konvencionalnim pridelovanjem solate, - večji donosi, večkratna žetev na leto, - manjša oz. minimalna uporaba pesticidov, - manjša odvisnost od vremenskih razmer, - večji nadzor nad svojim pridelkom …

Pa slabosti? "Slabosti se kažejo v relativno visoki začetni investiciji in določeni stopnji neznanosti v prvih korakih," odgovarja Blaž.

Odzivi so dobri, takšen način pridelave je prihodnost "Laičnega človeka na splošno zbega gojenje solate pod vijoličnimi lučmi in ima predsodke, da je to preveč umetna solata," pove Blaž, ki izpostavlja, da rastlinam odgovarja drugačen vidni spekter kot ga oddaja sonce in ga vidimo mi. Zaradi ugodnih pogojev je povečana fotosinteza ter vsebnost vitaminov in mineralov.

"Sodeč po literaturi ima solata, ki ji dnevno dovajamo od dve do tri ure t. i. umetne osvetlitve zaradi povečane fotosinteze tudi do 15 odstotkov več vitamina C kot solata, ki je rasla na njivi pod soncem."

Takšen način gojenja je po Blaževih besedah zagotovo prihodnost, ki se danes sliši kot znanstvena fantastika ali zelo futuristično gledanje na gojenje rastlin in razvoj kmetijstva, vendar pa trendi v razvitem delu sveta potrjujejo njegove trditve: "V vsakem primeru pa moramo ohraniti tudi tradicionalnost, ampak nam ta ne sme predstavljati vodila oz. nam kazati smeri prihodnosti."

Kakšna je usoda slovenskih kmetij? V Sloveniji imamo opravka s specifičnim načinom kmetovanja, saj imamo veliko majhnih, po večini tradicionalnih in razdrobljenih kmetij z omejeno dejavnostjo, opaža Blaž, ki meni, da je treba tako kmetovanje do neke mere tudi ohranjati, saj s tem ohranjamo identiteto, urejeno krajinsko arhitekturo in okolje.

"Po drugi strani pa bomo morali del kmetijske panoge preusmeriti v t. i. precizno kmetijstvo, sploh če bomo želeli konkurirati evropskemu in svetovnemu trendu kmetovanja," je prepričan. V tujini po njegovih besedah temu znajo prisluhniti in gredo v to smer, vendar pa ima občutek, da v Sloveniji "država oz. pristojno ministrstvo v bistvu sploh ne ve, v katero smer hoče, ni neke dolgoročne vizije, kam naj bi se kmetijska panoga usmerila in kaj so bistvene prioritete".