Ko potomci žabje kulinarike ustvarjajo specialitete na odru

Vrhovo. Vas s 400 prebivalci na desnem bregu Save je nekje v osemdesetih in devetdesetih ponudila zavetje šestim igralskim talentom, ki so zelo hitro stopili na gledališči oder, od katerega se še danes ne morejo ločiti.

Dolga tradicija Kot pripovedujejo člani gledališke zasedbe Žaba gleda&Išče (več o imenu v nadaljevanju), so v Vrhovem, že odkar pomnijo starejši rodovi, prirejali gledališke dogodke, ki so se razcveteli po letu 1954, ko je bil zgrajen Prosvetni dom, ljubiteljska kultura pa je zelo radoživa še danes.

Verjetno tudi zaradi vpliva okolja je nastala skupina, ki se je najprej predstavljala kot srednješolska, nato študentska, ko so njihovi projekti začeli presegati občinsko raven, pa so si leta 2009 zaradi lažje prepoznavnosti nadeli ime Žaba gleda&Išče.

Skupino sestavljajo vodja Katarina Klajn in igralci Ula Brečko, Hana Brečko, Urška Klajn, Luka Klanšek in Žiga Žveplan.

Stremeli k preseganju projektov Po odru tako skačejo že od paglavskih nog, upajo pa, da bodo skupaj dočakali tudi seniorska gledališka leta. Za seboj imajo "ne ve se točnega števila kulturnih prireditev za različne priložnosti", ki so jih vrsto let pripravljali v okviru svoje matične občine, Občine Radeče, že od vsega začetka pa delujejo v okviru Prosvetnega društva Vrhovo.

Sprva so tako pripravljali kulturne programe za razne občinske prireditve, vsak nadaljnji projekt pa je moral preseči prejšnjega, kar je njihovo vodilo tudi zdaj. "Sčasoma smo toliko dozoreli, da smo si upali ustvariti nekaj čisto svojega, avtorsko predstavo pod imenom Žaba gleda&Išče. Šlo je za sladko-kislo komedijo Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad, ki je naletela na odličen odziv in pravzaprav ni bilo več dvoma, kakšna naj bo naša nadaljnja pot," pojasnjujejo gledališčniki.

Gledajo in iščejo Kot napovedano, se posvetimo še imenu Žaba gleda&Išče. Idejo za takšno igro črk je dala njihova režiserka Katarina, žaba pa pri tem igra zelo pomembno vlogo.

Prebivalcem Vrhovega so namreč v preteklosti pravili žabarji, ne tisti ljubljanski, ampak vrhovški žabarji, saj je bil kraj znan po lovljenju žab in po žabjih balih, velikih zabavah, kjer so cvrli krake nalovljenih žab.

"Mi, potomci žabje kulinarike, naše gledališče ustvarjamo tako, da na široko gledamo v svet in iščemo motive, ki bi se na odru prelevili v nekaj dobrega, redkega, v specialiteto! Morda tudi v kakšen neprisiljen, nezatežen trenutek za razmislek," so navedli.

Tudi avtorske predstave Skupina postaja v zadnjih letih prepoznavna predvsem po svojih avtorskih predstavah. Avtorica besedil je Katarina, pri oblikovanju celotne predstave pa sodelujejo vsi. V njih se želijo na humoren, ironičen in pronicljiv način lotevati aktualnih tem sodobne družbe, s katerimi se lahko gledalec zlahka poistoveti.

"Izvirnost in hkrati domačnost vsebine sta verjetno razlog za to, da so naše predstave dobro sprejete pri najrazličnejših tipih občinstva," pravijo.

"Ni nam škoda časa in poti, poleg tega smo dobra družba" Člani Žaba gleda&Išče pravijo, da jim igra pomeni predvsem zelo intenzivno zapolnjevanje prostega časa, nenehno učenje in raziskovanje.

"Kot popolne amaterje nas ves čas zanima tudi, do kod lahko gremo, česa smo še sposobni, kaj si še upamo. Ne gremo se visoke umetnosti, mislimo pa, da se da tudi na amaterskem odru delati drzno, drugače. S stališčem, da večini občinstva ugaja lahkotno razvedrilo, se ne moremo strinjati. Nam je humor izredno pomemben, a ne na prvo žogo, v sebi mora vedno nositi sporočilo," so prepričani.

Čeprav so raztreseni po vsej Sloveniji in imajo svoje tako službene kot študijske obveznosti, kadar je treba, pridejo skupaj, se zaprejo v vrhovški Prosvetni dom in nekaj koncev tedna zagnano ustvarjajo. "Ni nam škoda časa in poti, poleg tega smo dobra družba," pravijo.

Kot največji dosežek skupine so izpostavili to, da so se z vaškega odra že dvakrat uvrstili v finale festivala Vizija, pa tudi to, da so že toliko let skupaj ter da jim še ni zmanjkalo volje in idej.

Za podmladek jih ne skrbi Visokoletečih načrtov za naprej nimajo, si pa zelo želijo, da bi bili v svojem ustvarjanju dobri, da bi delali kakovostno, da bi njihovo delo doseglo ljudi.

Hkrati so tudi veseli, da se jim ni treba bati za podmladek, saj mlajše generacije že sledijo njihovim stopinjam. V Vrhovem namreč delujeta še dve mlajši skupini, otroška in srednješolska, ki prav tako ustvarjata sodobne in zahtevne predstave.