Hlev, kozolec in krošnja dreves kot udobno bivanje

Takšen je kredo družine Breznik iz Luč, ki je v torek s svojim Penzionom Raduha na Forumu inovacij v Ljubljani prejela priznanje sejalec 2013 za najbolj inovativno turistično rešitev v letu 2013. Kot takšno in kot posrečeno filozofijo povezovanja tradicije in sodobnega je strokovna komisija pri Spiritu Slovenija prepoznala splet bivanjskih in doživljajskih možnostih, ki jih ob reki Savinji ponujajo nekdanji hlev, kozolec in hišica v krošnji dreves.

Da gre za bogato tradicijo, pove podatek, da gostilna, kjer se je vse skupaj začelo, deluje že od leta 1875. "Nadaljujemo zgodbo treh generacij, pri čemer je morda zanimivost, da smo bile naslednice same ženske. Ime hiše je ostajalo, priimki pa so se spreminjali. Zgodilo se je že, da so naši gostje spraševali, ali so prišli na pravo mesto," malo za šalo, malo zares pove Martina Breznik.

Ob osamosvojitvi čez noč ostali brez gostov Če je za tabo dolga tradicija, vseskozi povezana s prenočitveno dejavnostjo, potem je gotovo lažje nadaljevati, nikakor pa ne lahko. To so Breznikovi še posebej občutili ob vojni za Slovenijo: "Čez noč smo ostali brez gostov iz nekdanje Jugoslavije, ki jih je bilo veliko v obdobju 'vladanja' moje mame. Za nas je bil to velik finančni udarec."

Morali so oditi v tujino, v Nemčijo, Avstrijo, Francijo in drugam, poiskati zglede, se predstaviti, pridobiti nove goste. Počasi je spet steklo: o domači lokalni kulinariki se je vse bolj razširil glas, spoznali so ljudi, ki so jim pomagali utirati pot do novih priložnosti, do novih gostov. Sčasoma sta zakonca Breznik ugotovila, da bo napredku na kulinaričnem področju morala slediti tudi boljša nastanitvena ponudba.

"Preoblikovanje domačije" za nadaljnji razvoj "Prišli smo do spoznanja, da bomo morali za nadaljnji razvoj najti celostno rešitev za svojo domačijo. Pred petimi, šestimi leti smo tako izdelali idejno rešitev, s katero bi nekdanja kozolec in hlev ob hiški na drevesu spremenili v nastanitvene enote za turiste. Potem pa je bilo treba iskati vire za izvedbo. Tako smo se leta 2010 prijavili na projekt Sejalec."

Za projekt obnove Kozolca kot bivalne turistične enote so prejeli 10 tisoč evrov in tako se je širokopotezna idejna rešitev preurejanja namembnosti kmetijskih objektov v turistične počasi začela uresničevati. Seveda ni šlo brez posojil, ki so jih poiskali tudi v tujini, in tudi brez evropskih sredstev ne. Matjaž Breznik ocenjuje naložbo na okrog pol milijona evrov.

Eno ministrstvo te nagradi, drugo pa ti dela težave Za konec projekta so pridobili 190 tisoč evrov evropskega denarja. A pri tem se je zataknilo pri birokraciji. Pri prijavi za vračilo evropskih sredstev so potrebovali uporabno dovoljenje za nekdanji hlev, ki pa jim ga niso želeli izdati, ker naj bi jim poteklo vodovarstveno soglasje. Za kar pa se je, kot pravi Matjaž Breznik, izkazalo, da ni bilo res. "Čudno je, da ti eno ministrstvo podeli nagrado, drugo ti pa dela težave. To se je zgodilo, ker smo ARSO nasprotovali glede načina izvedbe sanacije brežine, saj smo menili, da ni v smislu sonaravnega posega, kar je naša temeljna turistična usmeritev," pojasnjuje spor, ki pa je zdaj rešen, Matjaž Breznik.

Zdaj se bodo prijavili na decembrski rok za evropska sredstva, a če bi jih takrat že dobili, kot so načrtovali, bi bilo zanje bistveno lažje, zdaj pa bodo utrpeli kar precej finančne izgube. Zima je zanje sploh problematična, saj je takrat manj gostov, čeprav bodo z novimi zmogljivostmi bolj zasedeni ob koncih tedna. Sicer pa vse prisluženo poleti, ko je njihova glavna sezona, vložijo v razvoj.

Sonaravnost bolj sprejeta pri tujcih kot doma Ob novih inovativnih nastanitvenih zmogljivostih zdaj razpolagajo s 25 ležišči in bodo pri tem za zdaj ostali, saj se zadovoljujejo s statusom butičnega turističnega ponudnika. Ob domačih gostih k njim iz tujine prihaja največ Švicarjev, Francozov, Belgijcev, Nemcev in Avstrijcev.

"Tujci se veliko bolj zavedajo naravnih danosti in lepot, ki jih premoremo v Sloveniji. In so jim nekateri posegi v prostor včasih nerazumljivi. Svet, vrednote in način življenja se hitro spreminjajo, zato se je treba vprašati, ali so nekatere rešitve danes še smiselne," pravi Martina Breznik. Pri tem misli tudi na graditev obvoznice v Lučah, za katero meni, da bi bila prehud poseg v naravno krajino in bi zadostila le ozkim interesom, je še prepričana naša sogovornica.