Slovenski motorist, ki je vozil starega dedkovega golfa in varčeval za sanje

Prvi motocikel mu je oče kupil pri petnajstih letih

Simon Marčič je svoj prvi motocikel, takrat priljubljenega ATX, prejel pri petnajstih letih za birmo. Ko je istočasno po televiziji osuplo spremljal atraktivne helikopterske posnetke relija Dakar iz prostranih afriških puščav in tako prvič navezal stik s to dirko, ki je dejansko za marsikoga predvsem največji osebnostni preskus meja zmogljivosti, se je tja že kot najstnik odločil podati. Danes, ko je doktorand in asistent na fakulteti za energetiko v Mariboru, se mu je ta priložnost ponudila že drugič.

Predlani so ga ponesla sporočila navijačev

Predlani se je prvič podal na ta najtežji vztrajnostni reli, a po napaki odstopil. Čeprav si je v glavi zabičal, da mora paziti in predvsem poskusiti pripeljati do cilja, ga je ponesel adrenalin pod zaprto dirkaško čelado. Ko so se mu na telefon usulo nekaj sto sporočil SMS, je dobil krila. Takih nepazljivosti Dakar ne dopušča in še posebej je krut prav do novincev, kakršen je bil predlani Mariborčan. Bil je neučakan in je dirko končal v prepadu z zlomljeno dlančnico.

Do cilja v Rosariu Mariborčana čaka še pravi pekel

Po treh etapah letošnje dirke po Argentini in Boliviji je Marčič na 12. mestu v svojem razredu marathon, skupno pa je med motoristi uvrščen na 73. mesto.

Odločil se je, da letos na dirko odide v najbolj prvinskem smislu. V Južno Ameriko ga je pospremil le motor, na več kot devet tisoč kilometrov dolgi poti pa ne bo mogel računati na pomoč mehanika, kaj šele osebnega trenerja in fizioterapevta. Zvečer v bivaku torej ne bo časa za počitek in sproščanje mišic, temveč za popravilo motorja.

Ta je bil še posebej zbit po drugi etapi, v kateri je Marčič padel. Bolela ga je roka, svoj motocikel pa je opisal, kot da bi ravnokar preživel tretjo svetovno vojno. V razredu maraton sodelujejo največji navdušenci in entuziasti tega legendarnega relija in do cilja v argentinskem Rosariu čaka Marčiča in njegove neposredne tekmece še pravi pekel. Za vsakega med njimi bo že prihod do cilja velika zmaga.

"Za tak korak sem se odločil, ker se mi zdi tisti pravi. Veliko odličnih voznikov je kariere začelo prav v tem razredu, poleg tega bi moral za mehanika zbrati še dodatnih 20 tisoč evrov, tega stroška pa si ne morem privoščiti. Že za štartnino sem komaj zbral denar, moj cilj za letos pa je, da reli dokončam, pa četudi bom moral motor nesti čez ciljno črto," pravi 34-letnik.

Vozil je dedkovega starega golfa in varčeval za lastne sanje

Mariborčan je dirkaški sanjač, ki se je še lani vozil z dedkovim volkswagnom golfom, priljubljeno "dvojko", in je denar namesto za drage avtomobile raje varčeval za reli Dakar. Doma v garaži ima dva motocikla, ki mu pomenita skok v drugo dimenzijo doživljanja svojih sanj in strasti. Motocikel mu predstavlja svobodo za skok stran od vsakodnevnih obveznosti, stresa in "polne glave".

"Na motociklu sem res svoboden. Ko imam polno glavo zaradi službe, študija ali financ, se vse uredi, ko se usedem na motor in se odpeljem. Motor je moja najboljša sprostitev," pravi Marčič, ki je sicer doktorand in asistent na fakulteti za energetiko v Mariboru.