Sama za praznike

Bogato okrašene izložbe, na mestnih ulicah božično okrašene stojnice, kuhano vino in božične pesmi v zraku. Večerni sprehod po zasneženem mestu, veselje in smeh ljudi, ki se glasno prepuščajo prazničnemu vzdušju. Vsako leto isto in spet vsako leto drugače. Veliko ljudi se veseli praznikov, a ravno tako je veliko ljudi, ki se praznikov bojijo. Ker so sami. Ker nimajo nikogar, s katerim bi lahko delili to lepo praznično vzdušje. In zato je bolečina tistih, ki so sami, še toliko večja med prazniki, ki slavijo družino, ljubezen in toplino. Marsikomu so to najtežji dnevi v letu, čeprav ne bi smelo biti tako. A kaj hočemo. Življenje je pač takšno, raznoliko, do nekoga prijazno, do nekoga manj prijazno in samotno, včasih tudi osamljeno.

Ana je ena izmed tistih, ki bo praznike tudi letos preživela sama. "Strah me je, prav strah me je teh praznikov. Spet bom sama. Že tale trenutek vem, kako grozno samo se bom počutila čez božič. Nikogar nimam, ki bi me objel, stisni k sebi in rekel "rad te imam". Res si nisem mislila, da bom kdaj pristala v takšni situaciji in da se bom počutila tako osamljeno in nesrečno. Vedno se mi je zdelo, da se to dogaja samo drugim in da se ne more zgoditi tudi meni," mi je pred nekaj dnevi pripovedovala prijateljica Ana. Še pred dobrim letom je bila v zvezi z Robijem, fantom, za katerega je bila prepričana, da je tisti pravi.

Pogovarjala sta se že o poroki, bližala sta se tridesetim in oba sta verjela, da je pravi čas za družino. Vsaj tako je mislila do dne, ko ji je Robi rekel, da je med njima konec. Nikoli ne bo pozabila tistega petka, sesul se ji je svet, imela je občutek, kot da sanja, da se to ne dogaja njej. Ni mogla dojeti in ni mogla razumeti. Zakaj? Robi ji je po pravici povedal, da se je zaljubil v drugo. In odšel. Za vedno. In pustil njo samo sredi ponorelega sveta.

Mesec dni zatem se je sama sprehajala po mestu. Bil je božični čas, mesto je bilo pravljično osvetljeno in kamorkoli se je ozrla, je videla zadovoljne obraze, brezskrbne in radostne. Še bolj se je počutila samo in osamljeno. Kot tujka v svojem domačem mestu, v katerem ni več prepoznala znanih in njej ljubih obrazov. Od žalosti, ki jo je čutila v sebi, ji je bilo slabo in celo telo jo je bolelo. Bila je v krču in imela je občutek, da ni iz tega sveta, da prihaja iz nekega drugega filma. Vsi ti nasmejani obrazi okoli nje so se ji zdeli popolnoma tuji in čudni. Komaj je zadrževala solze v sebi, mislila je, da ne bo preživela dejstva, da jo je zapustil človek, ki ga je imela najraje na svetu in da je med njima konec. Konec zapisan z veliko začetnico in dokončen. Takrat se je prvič zavedla, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Ob misli na to novo realnost jo je prešinilo, da nima smisla več živeti, ker ne more in ne zna živeti sama. Ker ne more živeti brez ljubezni. In glasba. Z različnih koncev ulic so se slišale božične pesmi, ki so ji bile vedno tako ljube, a zdaj je v sebi čutila samo neznosno praznino in ubijajočo žalost. In ko je nenadoma na ulici zaslišala svojo najljubšo božično pesem, Last Christmas (I gave you my heart), se je zlomila. Po licih so ji začele teči debele solze žalosti in obupa. Odšla je domov, v dom, v katerem je ni nihče več čakal. Mislila je, da tega leta ne bo preživela. Pa ga je.

Nekoga moraš imeti rad ...

Uteho je našla v svojih dobrih prijateljih, ki so ji ves čas stali ob strani, in v delu. In leto se je obrnilo, spet je tukaj božič in zgodba se delno ponavlja. Še vedno je sama, še vedno jo je strah praznikov in osamljenosti. "Rada bi sprejela življenje takšno, kot je, lepo in žalostno, boleče in sladko. Družabno in samotno. A je težko. Trudim se vsak dan znova in znova. Včasih je težje, včasih se mi zdi, da je vse v redu. Ampak samo včasih, ker mi je še vedno težko, ker sem sama in vem, da tega nikoli ne bom mogla popolnoma sprejeti. Ker sem rojena za ljubezen. Pa saj veš, kaj pravi Menartova pesem – Nekoga moraš imeti rad." Ana ima prav. Res je, nekoga moraš imeti rad oziroma lepo je, da imaš nekoga rad, še posebno med prazniki. Zato, imejte se radi, kajti že jutri je lahko vse drugače ...