SiolNET. Posel danes Finance
0,37

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Plinski terminal na Krku bo nared čez dve leti

0,37

termometer

Plinski terminal pri Benetkah
Foto: Reuters

Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in energetiko je izdalo okoljevarstveno soglasje za plavajoči terminal za utekočinjeni naravni plin (LNG) na otoku Krku. Nova direktorica podjetja LNG Hrvatska Barbara Dorić je danes poudarila, da uresničitev enega od največjih energetskih projektov na Hrvaškem pričakuje do leta 2020.

Okoljevarstveno soglasje za postavitev plavajočega terminala, ki naj bi mu sledil še kopenski, je pristojno ministrstvo izdalo kljub številnim pripombam lokalnih predstavnikov, ekoloških združenj in raznih posameznikov. Lokalni uradniki in prebivalstvo večinoma ocenjujejo, da je kopenski terminal bolj varen, ekonomičen in ekološko sprejemljiv kot plavajoči terminal, za katerega so se naknadno odločili v hrvaški vladi.


Morda vas zanima še:

Kaj bo Slovencem prinesel plinski terminal na Krku


V Zagrebu menijo, da je plavajoči terminal boljša rešitev predvsem zaradi tega, ker je cenejši. Obenem se zavedajo, da so skladiščni prostori in proizvodne zmogljivosti omejeni. Ko se bo pokazala potreba, pa so pripravljeni na gradnjo kopenskega terminala. Napovedali so tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo pospešil ves projekt. Zakon so na Hrvaškem že poimenovali "lex LNG".

Slab odziv plinskih trgovcev za zakup terminala

Predsednik Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina je po izdaji okoljevarstvena soglasja napovedal, da bodo sprožili upravni postopek na sodišču zaradi domnevnih nepravilnosti v študiji o vplivu plavajočega terminala na varstvo okolja. Kritičen je tudi do doslej objavljenih načrtov spremembe zakonodaje za postavitev plavajočega terminala namesto prvotno načrtovanega kopenskega.

Most na Krk Most na Krk Foto: STA Medtem pa so hrvaški mediji objavili informacijo o slabem odzivu trgovcev s plinom v prvem krogu javnega poziva za zavezujoče ponudbe za zakup plinskih zmogljivosti na bodočem terminalu. Ponudbo naj bi v prvem krogu, ki je bil končan v začetku aprila, poslala samo Ina, ki namerava zakupiti 100 milijonov od 2,6 milijarde kubičnih metrov plina, kolikor je zmogljivost terminala.

V podjetju LNG Hrvatska rezultatov prvega kroga javnega poziva niso želeli komentirati, a neuradno je slišati, da je bilo vendarle nekaj več ponudb. Pričakujejo, da bodo glavni igralci zavezujoče ponudbe oddali v zadnjem, tretjem krogu, ki bo razpisan v prihodnjih mesecih.

Začetek obratovanja predviden čez dve leti

Dorićeva, ki je danes prevzela vodenje LNG Hrvatska, je izjavila, da bodo analizirali, zakaj že v prvem krogu ni bilo več zanimanja trgovcev, s ciljem zagotoviti zakup toliko zmogljivosti, da bo ves projekt dobičkonosen. Direktorica pričakuje, da bo plavajoči terminal začel obratovati v letu 2020.

Evropska komisija je sicer konec lanskega leta s Hrvaško in Madžarsko podpisala pogodbo o dodelitvi 101,4 milijona evrov evropskih sredstev za izgradnjo terminala. Nepovratna sredstva bodo črpali iz Instrumenta za povezovanje Evrope (Cef).

Vrednost vsega projekta terminala v Omišlju na Krku je ocenjena na nekaj manj kot 384 milijonov evrov.

Poleg prepirov med vlado ter županijo in lokalno skupnostjo poteka pri projektu tudi boj za uresničitev strateških interesov ZDA in Rusije. ZDA so terminal kot način diverzifikacije oskrbe Evrope s plinom večkrat ocenile kot strateški ne samo za Hrvaško, temveč za vso staro celino, medtem ko ima Rusija do projekta zadržke.

Prizor, ki bo čez dve leti pred Krkom postal nekaj vsakdanjega. Prizor, ki bo čez dve leti pred Krkom postal nekaj vsakdanjega. Foto: Reuters Za hrvaško strateško energetsko investicijo je zanimanje kazala tudi Slovenija, ki želi sodelovati pri gradnji plinovoda za priključek na načrtovani terminal.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin