Ponedeljek, 16. 10. 2017, 8.05
2 meseca, 1 teden
Kriptovalute: kako iz 20 dobimo 2.000 evrov?
Kaj bi porekli na to, da bi 20 evrov, na začetku letošnjega leta vloženih v pet (trenutno) največjih kriptovalut (bitcoin, ether, ripple, litecoin in dash; skupaj torej sto evrov vložka), do konca septembra zraslo na dobrih dva tisoč evrov?
Skoraj dvatisočodstotni donos v devetih mesecih! Malo je ljudi, ki bi jih takšne številke pustile ravnodušne. Kriptovalute so z naskokom naložbena tema leta, manija pa je sodeč po medijski naklonjenosti temi zajela tudi Slovenijo.
Kriptovalute so vrsta virtualnih valut, ki jih Banka Slovenije po vzoru Evropskega bančnega organa (EBA) definira kot digitalni zapis vrednosti, ki ga izda fizična ali pravna oseba, ki ni centralna banka, uporabi pa se ga za menjavo. Začetki virtualnih valut za razliko od običajnih valut niso povezani z osamosvojitvami narodov, nastanki držav, valutnimi območji itd., temveč z računalniškimi igrami in družbenimi omrežji. Računalniški navdušenci z opravljenimi nalogami (misijami) zaslužijo virtualno valuto, s katero lahko kupujejo virtualne dobrine (orožje, strelivo itn.). Šele z bitcoinom, ki je prava kriptovaluta, so virtualne valute stopile iz virtualnega v vsakdanje življenje.
Bitcoin je najbolj poznana in največja kriptovaluta s tržno kapitalizacijo okoli 60 milijard evrov, v mesecu dni pa se z njim opravi za približno 37 milijard evrov prometa (vir: coinmarketscap.com; 8. 10. 2017). Nastanek bitcoina je povezan z belo knjigo, ki jo je konec leta 2008 objavil "anonimni" Satoshi Nakamoto. V njej je predstavil sistem elektronskih transakcij, v katerem ni potrebe po centralnem posredniku, ki bi zagotavljal zaupanje med udeleženci. Bitcoin za ugotavljanje identičnosti uporablja digitalno kriptografijo, pravilen vrstni red transakcij pa zagotavlja tehnologija veriženja blokov (angl. blockchain).
Bitcoin že dolgo ni edina kriptovaluta. Spletna stran coinmarketcap.com ponuja nekaj impresivne statistike. Trenutno se trguje s 1.150 kriptovalutami, med katerimi so kovanci (kot npr. bitcoin) in žetoni (angl. tokens), njihova skupna tržna vrednost pa znaša dobrih 150 milijard ameriških dolarjev. Izdajanje žetonov močno spominja na zbiranje kapitala zasebnih podjetij. Podjetja zbrana sredstva uporabljajo za razvoj softwara, digitalne platforme ali drugega projekta, vlagatelji pa imajo različne pravice z naslova kupljenega žetona, med drugim tudi takšne, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.
Kako naj v zvezi s kriptovalutami ukrepajo mali vlagatelji? Kot skrbni, profesionalni upravljavci sredstev smo dolžni opozoriti, da je področje kriptovalut praktično neregulirano, v preteklosti je bilo podvrženo spletnim prevaram, nekatere države pa so trgovanje s kriptovalutami tudi prepovedale. A predvsem gre za novo področje, ki za razumevanje zahteva nekaj več truda, verjetno pa se bo prava korist pojavila šele čez nekaj časa. Kot ekonomist lahko v tem trenutku kriptovalute ocenjujem predvsem z vidika definicije valute (denarja), ki naj bi omogočala menjavo drugih dobrin, bila merilo vrednosti za druge dobrine in hranilec vrednosti. Predvsem ta zadnja lastnost pa je pri kriptovalutah problematična. Lastniki etherja se najbrž dobro spomnijo letošnjega 21. junija, ko je na uveljavljeni borzi Coinbase Inc. cena druge največje kriptovalute po tržni kapitalizaciji v nekaj milisekundah padla z dobrih 300 ameriških dolarjev na vsega deset centov (!) in se nato po nekaj sekundah vrnila na prejšnjo raven. Glede na negotov prihodnji razvoj kriptovalut je vsekakor potrebna previdnost, kriptovalute naj bodo kvečjemu dodatek portfelju v znesku, ki ga lahko pogrešate.
Avtor: mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi
