SiolNET. Posel danes Finance
0,90

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Deloittov indeks cen stanovanjskih nepremičnin 2016

Kje v Evropi so še dražja stanovanja kot v Ljubljani

0,90

termometer

Stanovanjska soseska Brdo
Foto: Osebni arhiv

V Sloveniji je za 200 tisoč evrov mogoče kupiti 118 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki je mlajše od treh let, v Ljubljani le 80 kvadratnih metrov. To Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, kažejo rezultati Deloittove raziskave.

V evropskih državah je za 200 tisočakov mogoče v povprečju kupiti 114 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v večjih evropskih mestih pa je za ta znesek na voljo 90 kvadratov. Najdražja stanovanja so naprodaj v Veliki Britaniji, kjer kupec za 200 tisočakov v povprečju dobi le 39 kvadratnih metrov. Tako kažejo rezultati Deloittove študije, ki analizira razvoj cen stanovanj na nepremičninskih trgih v 17 evropskih državah ter Rusiji in Izraelu.

Analiza trga nepremičnin v evropskih prestolnicah je pokazala, da so cene nepremičnin v povprečju višje v srednje- in zahodnoevropskih mestih: za 200 tisočakov je recimo v Bruslju mogoče kupiti 69 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v Madridu 67, Berlinu 63, Rimu 58 in Amsterdamu 55 kvadratnih metrov. 200 tisočakov je dovolj le za enosobno stanovanje v Dublinu (47 kvadratnih metrov) in Münchnu (33 kvadratnih metrov) ter tudi v Jeruzalemu (39 kvadratnih metrov). Najdražje nepremičnine najdemo v osrednjem Londonu, kjer je mogoče za dvesto tisočakov kupiti le 11 kvadratnih metrov, v Parizu pa 19.

Najdražja sta London in Pariz, Ljubljana ob bok Moskvi

Kot kaže Deloittova analiza, je kvadratni meter novejšega stanovanja najdražji v Londonu (18 tisoč evrov) in Parizu (10.700 evrov).

V osrednjem Londonu stane kvadratni meter novejšega stanovanja 18 tisoč evrov. Za dvesto tisočakov je tako mogoče kupiti le 11 kvadratnih metrov. V osrednjem Londonu stane kvadratni meter novejšega stanovanja 18 tisoč evrov. Za dvesto tisočakov je tako mogoče kupiti le 11 kvadratnih metrov. Foto: Reuters

Ljubljana se s povprečno ceno 2.500 evrov na kvadratni meter za nova stanovanja postavlja ob bok mestom, kot so Talin, Gradec, Linz, Praga, Moskva in Birmingham.

V Kranju cene stanovanj enake kot v Roterdamu

Poleg Ljubljane sta bila v raziskavo vključena še Maribor in Kranj. V Mariboru je treba za kvadratni meter novejše nepremičnine plačati 1.550 evrov, kar ga uvršča v skupino mest, kot so Gdansk, Vroclav, Poznan in Vilna.

V Kranju so cene na kvadratni meter malenkost višje (1.700 evrov), zato Kranj spada med mesta, kot so Varšava, Valencia, Rotterdam in Lizbona.

Slovenija se uvršča med Češko in Estonijo

Povprečne cene nepremičnin na državnih ravneh so nekoliko nižje. Slovenija se s povprečno ceno 1.700 evrov na kvadratni meter uvršča med Češko (1.920 evrov na kvadratni meter) in Estonijo (1.600 evrov na kvadratni meter). V Avstriji so v povprečju cene 2.400 evrov na kvadratni meter, v Italiji pa 2.300 evrov na kvadratni meter.

S povprečno ceno 2.030 evrov za kvadratni meter stanovanja, starejšega od treh let, je v slovenski prestolnici mogoče kupiti 98 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 200 tisoč evrov. S povprečno ceno 2.030 evrov za kvadratni meter stanovanja, starejšega od treh let, je v slovenski prestolnici mogoče kupiti 98 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 200 tisoč evrov. Foto: Bojan Puhek

"Ljubljana po ceni nepremičnin spada v evropsko povprečje. S povprečno ceno 2.030 evrov za kvadratni meter stanovanja, starejšega od treh let, je v slovenski prestolnici mogoče kupiti 98 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 200 tisoč evrov. Stanovanja, ki so novejša od treh let, so v povprečju dražja za dobrih 20 odstotkov in se cena kvadratnega metra giblje okoli 2.500 evrov. Pri novejših stanovanjih torej dobimo za 200 tisoč evrov le 80 kvadratnih metrov, vendar v tem primeru nimamo stroškov obnove, ki je pri starejših stanovanjih praktično zmeraj vsaj delno prisotna in dviguje skupni strošek nakupa. 

Pomembno pa je omeniti tudi ceno denarja, saj so obresti na bančna posojila danes izredno nizke. Pribitki za stanovanjska posojila so namreč spet pod dvema odstotkoma," je rezultate raziskave komentiral Deloittov višji menedžer v oddelku poslovnega svetovanja Lan Filipič.

Največ se gradi v Rusiji, Avstriji in Franciji

Slovenija se tudi po intenzivnosti gradnje novih stanovanjskih objektov z 2,9 novega objekta na tisoč prebivalcev uvršča v povprečje EU, ki znaša 2,8 novega objekta na tisoč prebivalcev. Intenzivnost gradnje novih objektov danes temelji na previdnosti iz kriznih časov. Kar nekaj nasedlih nepremičninskih projektov še vedno ni na trgu, prav tako še vedno ni zaznati velike gradbene ekspanzije novogradenj.

Po poku nepremičninskega balona največjo intenzivnost novogradenj beležijo v Rusiji. Po poku nepremičninskega balona največjo intenzivnost novogradenj beležijo v Rusiji. Foto: Reuters

Države, primerljive s Slovenijo na tem področju, so Irska (2,7), ki se je prav tako spopadala z velikim nepremičninskim balonom, Nemčija (3,1) in Estonija (3,1). Največjo intenzivnost novogradenj beležijo v Rusiji (7,6 novega objekta na tisoč prebivalcev), Avstriji (6,2), Franciji (5,5) in Izraelu (5,1). Na drugi strani so portugalski, španski in madžarski nepremičninski trgi zelo zasičeni, saj je količnik novogradenj na tisoč prebivalcev nižji od ena.

Nemci morajo za stanovanje varčevati tri leta, Slovenci še enkrat več

Del raziskave je tudi analiza o dostopnost stanovanj, izhodišče za katero je podatek o tem, koliko let mora oseba s povprečno plačo varčevati, da si lahko kupi novo 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje.

Podatki kažejo, da je najboljše razmerje med povprečnim dohodkom in ceno kvadratnega metra v Nemčiji, kjer bi oseba za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanjamorala varčevati 3,3 leta. Podobne rezultate imajo tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Slovenci za to potrebujemo 5,9 leta in smo v družbi držav, kot so Irska, Italija in Češka.

V Sloveniji za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja potrebujemo skoraj deset let ob predpostavki, da v tem času ne kupimo niti rezine kruha. V Nemčiji ob enaki predpostavki potrebujejo pol manj časa. V Sloveniji za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja potrebujemo skoraj deset let ob predpostavki, da v tem času ne kupimo niti rezine kruha. V Nemčiji ob enaki predpostavki potrebujejo pol manj časa. Foto: Thinkstock

"V tem hipotetičnem izračunu je upoštevana povprečna bruto plača. Če bi to preračunali na povprečno neto plačo, v Sloveniji za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja potrebujemo skoraj deset let, in to ob predpostavki, da v tem času nimamo nobenih drugih stroškov, torej ne kupimo niti rezine kruha. V Nemčiji ob enaki predpostavki potrebujejo le 4,5 leta, kar ponovno kaže na izredno visoko obdavčitev povprečnih dohodkov v Sloveniji, ki v tem primeru močno znižuje dosegljivost nepremičnin za povprečnega državljana," še sklene Filipič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin