SiolNET. Posel danes Novice
7,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaupno poročilo: zakaj Jazbec v treh letih ni izrekel kazni za pranje denarja v NKBM #video

7,38

termometer

Boštjan Jazbec
Mandat Boštjana Jazbeca na čelu Banke Slovenije so zaznamovali sumi o neučinkovitosti boja regulatorja bančnega sistema proti pranju denarja v slovenskih bankah. Foto: Bor Slana

Strogo zaupno poročilo Banke Slovenije, ki je nastalo po odkritju, da v Novi KBM množično perejo denar italijanskih državljanov, razkriva katastrofalno delo regulatorja bančnega sistema. Ta je popolnoma odpovedal pri sankcioniranju spornih praks banke v obdobju, ko sta jo vodila Aleš Hauc in Robert Senica. Kaj so ugotovili notranji revizorji Banke Slovenije?

Konec aprila je Banko Slovenije zapustil guverner Boštjan Jazbec. Njegov mandat so zaznamovali sumi o neučinkovitosti boja regulatorja bančnega sistema proti pranju denarja v slovenskih bankah, ki jih je obravnaval tudi parlament. Lani je namreč odjeknila novica, da so italijanski državljani, povezani s tamkajšnjo mafijo, serijsko dvigovali visoke zneske gotovine z računov, ki so jih pred tem odprli pri Novi KBM.

Pranje denarja. Foto: Thinkstock Le dober mesec dni odhodu Boštjana Jazbeca so notranji revizorji Banke Slovenije začeli ugotavljati, zakaj ta Novi KBM ni izrekla kazni zaradi pomanjkljivega nadzora nad pranjem denarja v naši tretji največji banki.

Poročilo, ki smo ga pridobili na Siol.net, potrjuje, da Banka Slovenije v obdobju, ko jo je vodil Jazbec, sploh ni imela učinkovitega sistema za preganjanje primerov sumov pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

Aleš Hauc. Posel danes "Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal"

Pranje italijanskega denarja v Sloveniji

Dokument obravnava ravnanje Banke Slovenije po tem, ko so prišli na plan prvi sumi o pranju denarja italijanskih državljanov, povezanih z mafijskimi skupinami, v Novi KBM.

Ko je Novo KBM vodil Aleš Hauc, so številni italijanski državljani v obmejnih poslovalnicah banke na Goriškem začeli odpirati račune. Ko je Novo KBM vodil Aleš Hauc, so številni italijanski državljani v obmejnih poslovalnicah banke na Goriškem začeli odpirati račune. Foto: STA Spomnimo, že leta 2013, ko je Novo KBM vodil Aleš Hauc, so številni italijanski državljani v obmejnih poslovalnicah banke na Goriškem začeli odpirati račune. Nanje so nakazovali večje vsote denarja iz Italije, ki so ga v Sloveniji dvigovali v gotovini. Pozneje se je izkazalo, da so bili nekateri od njih povezani tudi z italijansko kriminalno združbo 'Ndragheta iz Kalabrije.

Na njihovo početje so postale pozorne notranje službe Nove KBM. Tedanja pooblaščenka za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Vesna Rožanc je v poročilu opozorila na visoke dvige gotovine z računov na Goriškem, a ga je vrh Nove KBM prikrival pred Banko Slovenije.

Njeni inšpektorji so tik pred koncem leta 2014 vendarle prišli v mariborsko banko. Aprila 2015 je Banka Slovenije izdala prvo odredbo, s katero je Novi KBM odredila, da mora italijanskim državljanom prenehati izplačevati gotovino in mora poročati o morebitnih poskusih dvigov. Takoj zatem, maja 2015, je Banka Slovenije uvedla še prekrškovni postopek proti Novi KBM.

Nekdanji prvi mož Nove KBM Robert Senica (desno) je področje preprečevanja pranja denarja zaupal nekdanjemu agentu Sove Primožu Britovšku (levo). Nekdanji prvi mož Nove KBM Robert Senica (desno) je področje preprečevanja pranja denarja zaupal nekdanjemu agentu Sove Primožu Britovšku (levo). Foto: Mediaspeed

Vodila postopek, a za to ni izpolnjevala pogojev

Nato se je začelo zapletati. V tem postopku so se namreč pojavile številne nepravilnosti, ki si jih institucija, kot je Banka Slovenije, ne bi smela privoščiti.

Ključne ugotovitve poročila notranjih revizorjev, ki nosi oznako strogo zaupno, so:

- postopek o prekršku, ki ga je Banka Slovenije maja 2015 uvedla zoper Nove KBM, je trajal tri leta. Odločbo o prekršku je izrekla šele maja 2018, torej že po tem, ko je Jazbec zapustil Banko Slovenije;

- Banka Slovenije ni vodila ustreznih evidenc o rokih, ureditev izvajanja postopka ni bila jasna, spis pa ni vseboval popisa vseh vloženih listin;

NKBM Foto: Marko Vanovšek - v Banki Slovenije niso opravili nezadostne vsebinske presoje, katere kršitve iz nadzornega postopka se bodo obravnavale v prekrškovnem postopku;

- prvo leto ga je "neformalno vodila" zaposlena, ki v tistem času ni izpolnjevala zakonskih pogojev za vodenje prekrškovnih postopkov ali z njimi imela kakršnih koli izkušenj;

- da je Banka Slovenije vse dokazno gradivo, ki ga je zbrala v postopku, poslala Novi KBM že leta 2016, čeprav bi jo lahko dala le na vpogled.

Vse to je po ugotovitvah interne revizije vplivalo ali celo ogrožalo prekrškovni postopek proti Novi KBM. Njegovo vodenje so v poročilu ocenili kot "večinoma neučinkovito".

nkbm Posel danes Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata iz BiH

Kaj so na Banki Sloveniji počeli tri leta? Imeli so sprotno delo.

Poudarili so, da ga pravni oddelek (tedaj ga je vodila Jasna Iskra) ni vodil "hitro in brez odlašanja".

Prvo procesno dejanje v prekrškovnem postopku je tako Banka Slovenije opravila šele 8. avgusta 2016, torej 15 mesecev po izdaji predloga za uvedbo postopka. Ko je Nova KBM poslala izjavo o prekršku, je Banka Slovenije spet potrebovala 13 mesecev, da je dopolnila prvotno obvestilo. V Maribor je prispelo šele oktobra 2017.

Pol leta je postopek vodila kar Jasna Iskra, a tudi v tem obdobju Banki Slovenije ni uspelo pripraviti odločbe o prekršku. Pol leta je postopek vodila kar Jasna Iskra, a tudi v tem obdobju Banki Slovenije ni uspelo pripraviti odločbe o prekršku. Foto: YouTube

"Časovna razdalja med predlogom in obvestilom o prekršku je tolikšna, da je ogrozila učinkovito izvajanje prekrškovnih pooblastil Banke Slovenije oziroma se je zgodilo relativno zastaranje določenih očitkov. Takšna praksa lahko ogrozi učinkovit prekrškovni pregon," so opozorili interni revizorji.

Kaj so v pravni službi počeli v vmesnem času? Na Banki Slovenije so v poročilu priznali, da je so se tolikšne časovne vrzeli dogajale, "ker so bili pravniki v tem času obremenjeni z vsakodnevnim delom, vezanim na kratke roke za potrebe Sveta Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB)".

Pranje denarja. Posel danes Zakaj pranje denarja v Novi KBM zanima ameriške oblasti? #video

Kaos in "neustrezna organizacija dela"

“Tolikšne časovne vrzeli med posameznimi procesnimi dejanji niso skladne z zahtevanim hitrim odločanjem v prekrškovnem postopku," so opozorili interni revizorji.

Odločanje zato "ni bilo skladno z zahtevo po ravnanju, ki je hitro in brez odlašanja". Prekrškovni organ pa je prekrške obravnaval manj nujno v primerjavi s preostalimi zadevami. Nekje v vmesnem času so na Banki Slovenije sprejeli tudi odločitev, da bodo s prekrškovnim postopkom počakali, dokler ne bodo končali vzporednega postopka nadzora, v katerem so Novi KBM skupaj izdali tri odredbe.

Banka Slovenije v obdobju, ko jo je vodil Boštjan Jazbec, sploh ni imela učinkovitega sistema za preganjanje primerov sumov pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah. Banka Slovenije v obdobju, ko jo je vodil Boštjan Jazbec, sploh ni imela učinkovitega sistema za preganjanje primerov sumov pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah. Foto: STA

V tem kaosu "neustrezne organizacije dela" ne preseneča, da so se serijsko menjavale tudi vodje postopkov. Že na začetku so se pojavile "nejasnosti o osebi, ki je v resnici vodila postopek o prekršku". Sprva ga je namreč "neformalno vodila" zaposlena, ki v tistem času ni izpolnjevala zakonskih pogojev za vodenje prekrškovnih postopkov.

Pol leta, od oktobra lani do marca letos, je postopek vodila kar Jasna Iskra, a tudi v tem obdobju Banki Slovenije ni uspelo pripraviti odločbe o prekršku. Po informacijah iz virov blizu Banke Slovenije naj bi Jasni Iskra po odhodu Boštjana Jazbeca odvzeli vsa pooblastila.

Odgovarjal ne bo nihče

Notranji revizorji so posebej poudarili, da "prekrškovni spis ne vsebuje popisa vanj vloženih listin in dokazov", ki za nameček niso oštevilčeni. "Obstaja tveganje, da bi v spis morebitne listine dodatno vložili ali odstranili", so opozorili.

Prav tako "iz spisa ni razvidno, ali je pooblaščena uradna oseba preverjala status spisa oziroma zabeležila morebitne roke za nadaljnja procesna dejanja". Ugotovili so celo, da "v tistem času na Banki Slovenije ni bilo uveljavljenega pravila o vodenju spisov".

A iz poročila je mogoče sklepati, da za to ne bo odgovarjal nihče. Po ugotovitvah avtorjev poročila namreč odgovornosti nosilcev pooblastil na Banki Slovenije "ni mogoče ugotavljati zaradi časovne oddaljenosti in poteka zastaralnih rokov".

Da Banka Slovenije že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah, je pred časom že potrdil eden od dokumentov notranje revizije Banke Slovenije. Šlo je za zaupno poročilo o sumih domnevnega pranja denarja v NLB, ki smo ga na Siol.net objavili maja.

Marko Kranjec Posel danes Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 126
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin