SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vzajemni skladi znova privlačnejši za varčevalce

3

termometer

Nižanje obrestnih mer na bančne depozite in spodbudno svetovno gospodarsko okrevanje sta razlog za razmislek o varčevanju v vzajemnih skladih. Prilivi v evropske sklade že presegajo tiste pred krizo.

Vlaganje v vzajemne sklade je bilo v času gospodarske rasti priljubljena oblika varčevanja Slovencev. Povprečni letni donosi so bili bistveno višji od bančnih depozitov, ki se zdaj gibljejo okoli enega odstotka letno. Takrat so posamezni skladi rasli tudi več deset odstotkov letno.

A z izbruhom svetovne finančne krize so se stvari obrnile na glavo. Več kot 50-odstotni padci tečajev so prestrašili številne, predvsem nepoučene vlagatelje, da so preostanek sredstev nemudoma pobrali iz skladov. Svoj delež je prispevala še huda gospodarska kriza v Sloveniji, ko so številni vlagatelji izgubili zaposlitev in bili prisiljeni v dvig sredstev oziroma so prekinili obročno vplačevanje v skladih.

Prilivi v evropske sklade že presegajo prilive pred krizo "Taka evforija, kot je bila pred leti, se najbrž ne bo ponovila, dinamika vlaganja pa se bo prav gotovo povečevala, saj je obročno varčevanje v vzajemnih skladih za razne oddaljene cilje zelo primerno," je prepričan Slavko Rogan iz družbe Alta Skladi.

"Podobne evforije ne pričakujemo, saj izkušnja zadnje krize še ni pozabljena. Zaradi trajajočega učinka negativne izkušnje pa je marsikateri vlagatelj zamudil lepe rasti v zadnjih dveh letih in pol," odgovarja Mojca Ivanc iz Triglav Skladov. Oba še dodajata, da pa se vplačila povečujejo drugod po svetu.

O tem pričajo tudi podatki evropskega združenja družb za upravljanje. To združuje odprte investicijske sklade v Evropi, ki ustrezajo EU-direktivi o investicijskih skladih (UCITS). "Prilivi v evropske sklade so na rekordnih ravneh in presegajo prilive pred finančno krizo. V prvih petih mesecih letos so imeli evropski skladi UCITS neto prilive 256 milijard evrov," je dejal Blaž Bračič iz družbe NLB Skladi.

Zdravstvo in farmacija z najlepšimi donosi "V zadnjem letu in pol v družbi NLB Skladi zaznavamo močno povečane prilive v vzajemne sklade. Na povečanje prilivov vplivajo lepe pretekle donosnosti, nizke depozitne obrestne mere in tudi visoka donosnost slovenske borze. Odlivi iz skladov izvirajo praktično izključno iz konca varčevalnega cikla strank, ki več let varčujejo pri nas, oziroma morebitnih prenosov med podskladi krovnega sklada NLB Skladi," je dodal.

Med slovenskimi skladi so bili v zadnjih petih letih med najdonosnejšimi tisti, ki vlagajo v zdravstvo in farmacevtsko industrijo. Tako je Infondov sklad Life dosegel 117-odstotno, KD-jev sklad Vitalnost 106-odstotno, NLB-jev Farmacija in zdravstvo pa 102-odstotno rast. Zavidljivo 101-odstotno petletno donosnost beleži tudi sklad Triglav Hitro rastoča podjetja.

Bo Balkan vstal od mrtvih? NLB edina izmed vseh slovenskih družb v zadnjem letu ni imela podsklada z negativno donosnostjo. Še najmanj donosen je bil delniški sklad Zahodni Balkan (2,68 odstotka), ki je sicer tudi najmanj donosen v zadnjih petih letih. A Bračič namiguje, da so trenutno izmed bolj tveganih naložb zanimive prav delnice družb z Balkana.

"Hrvaška in Srbija sta sodeč po zadnjih napovedih njunih vlad naredili sicer majhne, a vseeno spodbudne korake na področju strukturnih reform za ureditev javnih financ, kar krepi zaupanje in privlačnost za mednarodni kapital. Omenjeno skupaj s primerjalno precej ugodnim vrednotenjem delnic v regiji napeljuje k pričakovani solidni prihodnji donosnosti," pojasnjuje Bračič.

V NLB Skladih sicer na splošno pričakujejo, da se bo začeto zmerno svetovno gospodarsko okrevanje ob izdatni podpori centralnih bank razvitega sveta v bližnji prihodnosti nadaljevalo. Posledično pričakujejo nadaljnjo zmerno rast cen delnic v splošnem. "Kot bolj naložbeno zanimive ocenjujemo delnice evropskih družb. V prid tem govorijo junija okrepljena agresivnost spodbujevalnih ukrepov Evropske centralne banke, splošna vrnitev gospodarskega okrevanja v nekdaj problematični del juga Evrope (Španija, Italija …) in primerjalno ugodnejše vrednotenje," je še pojasnil vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.

Konec zapostavljenosti trgov v razvoju In kateri trgi še obetajo? "V primerjavi z razvitimi trgi, ki so v zadnjem obdobju izkazali precejšnjo rast, so bili razvijajoči se trgi precej zapostavljeni. 'Emerging markets' v zadnjem času postajajo vse bolj priljubljeni med investitorji, saj so vrednotenja delnic v primerjavi z razvitim svetom ugodnejša, gospodarska rast višja, optimizem vlivajo tudi nedavne politične spremembe v Indiji in Indoneziji, potencialno tudi v Braziliji, stabilizirala se je Kitajska, nekoliko tveganja predstavljata le Rusija in Bližnji vzhod," napoveduje Barbara Gačnik, upravljavka enega najuspešnejših skladov Infond Life.

Z njo se strinja tudi Rogan, direktor sektorja upravljanja premoženja pri družbi Alta Skladi, kjer prav tako opažajo pozitivne premike na razvijajočih se trgih. Hkrati razviti trgi še vedno dobro delajo.

Rezultati družb pomembnejši od geopolitičnih trenj Vsi se tudi strinjajo, da se na politične napetosti ter morebitne ostrejše sankcije proti Rusiji in Izraelu borze niso odzvale, kot so morda nekateri pričakovali. "Pozitiven moment rasti na razvitih trgih podpirajo spodbudni makroekonomski podatki in objave četrtletnih rezultatov družb, ki so v večji meri nad pričakovanji trga. V tem trenutku investitorji tem informacijam pripisujejo večjo pomembnost kot geopolitičnim trenjem. Seveda bi trajajoča ukrajinsko-ruska kriza lahko načela tudi ta pozitiven trend, saj sankcije na dolgi rok vpletenim ne prinašajo dolgoročnih ekonomskih koristi," je še dejala Gačnikova iz Infonda.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin