SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V pokojninskem skladu imajo nekateri že blizu 80 tisoč evrov

10

termometer

Upokojenci

V drugem pokojninskem stebru, ki naj bi nadomestil izpad pokojnin iz obveznega zavarovanja, se je v 15 letih nabralo že za okoli dve milijardi evrov sredstev. Skladi so se po letu 2011 zaradi množičnih predčasnih dvigov začeli prazniti, a je država s spremembo zakonodaje zajezila odlive.

Na osebnem računu posameznika, ki je za dodatno starostno pokojnino več kot deset let varčeval pri Zavarovalnici Triglav in se je ob upokojitvi oziroma izpolnitvi pogojev odločil za izplačilo v obliki pokojninske rente, je bilo na koncu zbranih več kot 79 tisoč evrov.

S tem je verjetno postal dozdajšnji rekorder po višini privarčevanih sredstev. Nekaj podobnih primerov zavarovancev, ki so si premije odtegovali od nadpovprečno visokih plače, ob tem pa pri vplačilih v drugi pokojninskih steber v veliki meri izkoristili še davčno olajšavo, poznajo tudi drugi upravljavci slovenskih pokojninskih skladov.

 

Nekateri tudi z več deset tisoč evri

Pri Generaliju ima "najtežji" zavarovanec zbranih 52.999 evrov sredstev in trenutno plačuje 235 evrov mesečno, kar je maksimalna davčno priznana olajšava. Pri Skupni je najvišji znesek 47.418 evrov, pri Prvi osebni zavarovalnici pa malce nižji, blizu 46 tisoč evrov.

"Danes niso redki primeri, ko imajo posamezniki zbranih med 20 in 30 tisoč evri. In to velja za številne sredine, npr. delodajalce od javnega sektorja do gospodarstva, in številne profile – zavarovance od direktorjev do delavcev," so pojasnili v Moji Naložbi. Toda teh je le peščica.

Leta 2011 se je povprečna mesečna premija pri tistih zavarovancih, ki redno vplačujejo v pokojninski sklad, gibala okoli 50 evrov. V letošnjem letu se je zvišala in ustalila na okoli 70 evrov. Leta 2011 se je povprečna mesečna premija pri tistih zavarovancih, ki redno vplačujejo v pokojninski sklad, gibala okoli 50 evrov. V letošnjem letu se je zvišala in ustalila na okoli 70 evrov. Foto: Ana Kovač

Pri večini je realnost drugačna

Pri veliki večini od nekaj manj kot pol milijona ljudi, ki varčujejo v slovenskih pokojninskih skladih, je realnost nekoliko drugačna. Na njihove račune se je namreč v letih varčevanja stekalo dosti manj denarja, ki so ga vplačevali bodisi njihovi delodajalci bodisi sami. Šlo je za premije v višini kvečjemu nekaj deset evrov mesečno, v povprečju okoli 36 evrov.

Veliko jih je sicer izkoristilo davčno olajšavo in žrtvovalo "le" polovico zneska. Tako se jim je na primer neto plača znižala za 20 evrov, v drugi steber pa so dejansko prejeli bruto znesek, torej nekaj manj kot 40 evrov. Davčno olajšavo so uveljavljali tudi pri dohodnini.

Kako deluje davčna olajšava:

  • Če delodajalec nameni 40 evrov za dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ), zavarovanec prejme 40 evrov. Če bi to namenil v obliki plače, bi na transakcijski račun prejel okoli 20 evrov.
  • Če posameznik varčuje 40 evrov, prejme pri dohodnini vračilo (v povprečju 27 odstotkov): varčuje 40 evrov, "plača" pa dejansko manj kot 30 evrov.

Ob tem so bili deležni še razmeroma visokih donosov, ki so jih pokojninski skladi ustvarili z upravljanjem naložb. V obdobju zadnjih desetih let so se gibali med 30 in tudi več kot 50 odstotki, torej so skladi letno v povprečju dosegli med 2,5- in 4-odstotno donosnost.

Manj kot deset tisoč evrov na računu

Po podatkih, ki nam jih je razkrilo devet upravljavcev pokojninskih skladov, imajo njihovi zavarovanci v povprečju na računih zbranih med tri tisoč in šest tisoč evri sredstev. Do precej višjega zneska pridemo, če upoštevamo le zavarovance, ki so vključeni po deset let in več. Še do višjega pa, če izločimo še vse tiste, ki so vmes (začasno) prenehali z vplačili.

Toda vse te številke so varljive, opozarjajo upravljavci. Privarčevani zneski posameznega zavarovanca so namreč zelo različni in so odvisni:

  • od dobe varčevanja, 
  • od višine vplačanih premij,
  • od višine bruto plače,
  • od morebitnega predčasnega dviga določenega dela sredstev in
  • drugih dejavnikov.

Zavarovanci, ki vplačujejo višjo premijo kot znaša maksimalna davčna olajšava, so redki.

Večina varčuje že več kot deset let

Večina današnjih varčevalcev se je v drugi pokojninski steber vključila nekje do leta 2004, ko je v sistem prešlo prek 150 tisoč javnih uslužbencev. Konec leta 2006 je bilo v vzajemnih pokojninskih skladih, pokojninskih družbah in zavarovalnicah čez 450 tisoč zavarovancev. To pomeni, da jih glavnina za dodatno starostno pokojnino varčuje že več kot deset let.

Večina današnjih varčevalcev se je v drugi pokojninski steber vključila nekje do leta 2004, ko je v sistem prešlo prek 150 tisoč javnih uslužbencev. Večina današnjih varčevalcev se je v drugi pokojninski steber vključila nekje do leta 2004, ko je v sistem prešlo prek 150 tisoč javnih uslužbencev. Foto: Thinkstock

Po letu 2011, ko so se pričeli množični dvigi in izstopi, se je prvič zgodilo, da je skupno število zavarovancev padlo. Negativen trend se je nadaljeval vse do leta 2014, ko je prišlo do preobrata. V lanskem letu je bilo nekaj tisoč več zavarovancev, podobno kaže letos.

Premije rastejo, letos že okoli 70 evrov mesečno

Že nekaj časa se povečujejo tudi premije. Še leta 2011 se je povprečna mesečna premija pri tistih zavarovancih, ki redno vplačujejo, gibala okoli 50 evrov. V letošnjem letu se je dodatno zvišala in ustalila na okoli 70 evrov. Najvišje so bile pri zajamčenem podskladu Modre zavarovalnice, v povprečju so znašale nekaj več kot sto evrov.

Ista družba upravlja pokojninski sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU), v katerega zaradi varčevalnih ukrepov vlade že nekaj let priteka bore malo sredstev. Nazadnje je vsakemu od skupno več kot 200 tisoč zavarovancev pripadlo okoli tri evre mesečno.

Denar dvigovali kljub visokemu davku

Največji dejavnik, ki je krepko oklestil obseg zbranih sredstev, so bila predčasna izplačila. 

Več deset tisoč ljudi se je kljub visoki obdavčitvi po letu 2011 odločilo, da denar dvigne. Iz skladov so pobrali nekaj sto milijonov evrov. Več deset tisoč ljudi se je kljub visoki obdavčitvi po letu 2011 odločilo, da denar dvigne. Iz skladov so pobrali nekaj sto milijonov evrov. Foto: Thinkstock

Z letom 2011 so lahko namreč tisti, ki so najmanj deset let vplačevali premije v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, privarčevani znesek dvignili. Za predčasen dvig se je kljub visoki obdavčitvi (25-odstotna akontacija dohodnine in nato še poračun) odločilo več deset tisoč ljudi, iz pokojninskih skladov pa so pobrali na stotine milijonov evrov.

Kljub temu to ni pretirano vplivalo na vsesplošno vključenost v drugi pokojninski steber. V začetku izplačevanja so se namreč praktično vsi zavarovanci, ki so zahtevali predčasni dvig sredstev in so še vedno zaposleni, ponovno vključili in nadaljevali varčevanje.

Pobrali milijardo evrov

Vse to je vplivalo na obseg premoženja v slovenskih pokojninskih skladih.

Po neuradnih podatkih je bilo v letu 2011 iz pokojninskih skladov za okoli 200 milijonov evrov izrednih izplačil. Zaradi svežih premij se je raven celotnega premoženja kljub temu ohranila, konec leta 2011 je znašala nekaj več kot 1,8 milijarde evrov.

Največ denarja so zavarovanci z računov dvignili v letu 2012, kar 350 milijonov evrov, v letu 2013 dodatnih 175 milijonov evrov, v letih 2014 in 2015 pa še nekaj več kot 300 milijonov evrov. Vsega skupaj so tako v petih letih dvignili več kot milijardo evrov.

Od leta 2011 do 2013 se je iz skladov dvigovalo dosti več, kot je vanje priteklo novih premij. Od leta 2011 do 2013 se je iz skladov dvigovalo dosti več, kot je vanje priteklo novih premij. Foto: Thinkstock

Z zakonom preprečili bodoče dvige 

Stanje je bilo kritično v obdobju od 2011 do 2013, saj se je iz skladov dvigovalo dosti več, kot je vanje priteklo novih premij. V letu 2012 je bilo prilivov za 233 milijonov evrov, odlivov pa za 350 milijonov evrov. Ministrstvo kljub temu ni uslišalo pozivov upravljavcev pokojninskih skladov, naj se predčasni dvigi preprečijo, saj da niso v skladu z osnovnim namenom sistema, torej nadomeščanjem izpada iz prvega pokojninskega stebra.

Pozneje so se vendarle odločili za spremembo zakonodaje, s katero bi zajezili morebitne množične dvige v prihodnosti. V okviru pokojninske reforme leta 2012 so sprejeli določbo, po kateri je izplačilo sredstev, ki jih bodo varčevalci v pokojninskem skladu privarčevali od začetka januarja 2013, z nekaj izjemami mogoče zgolj v obliki rente. To sicer velja le za zavarovance, vključene v kolektivne načrte, ki jih je še vedno okoli 95 odstotkov vseh.

Kako stojijo zadeve v Modri zavarovalnici

Zavarovanec gospodarskega sektorja, ki varčuje ali v skladu z zajamčenim donosom (KVPS) ali v krovnem skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla (MKPS) ali v obeh (sredstva iz preteklosti ima v KVPS, premije pa zdaj plačuje v MKPS) ima pri Modri zavarovalnici v povprečju na računu dobrih 6.900 evrov. Dobrih tisoč zavarovancev, ki pri Modri zavarovalnici varčujejo v individualnem pokojninskem načrtu (premijo plačujejo izključno sami), ima v povprečju na računu deset tisoč evrov.

Povprečna mesečna vplačana premija večjih delodajalcev se giblje od 20 pa vse do 132 evrov.

Povprečna starost zavarovancev je 45 let. Od tega je 62 odstotkov moških.

Zavarovanec javnega sektorja ima v povprečju zbranih 3.324 evrov. Zavarovancev z zadržanimi pravicami (niso več zaposleni v javnem sektorju) je sedem odstotkov in imajo v povprečju 1.169 evrov sredstev. Aktivni zavarovanci imajo v povprečju 3.790 evrov.

Povprečna starost zavarovancev javnega sektorja je 43 let. Od tega je 70 odstotkov žensk.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin