Sreda, 5. 1. 2022, 10.04
2 leti, 3 mesece
The Economist: Slovenija je med zmagovalkami epidemije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,11
142
Pri britanskem ekonomskem tedniku The Economist so analizirali najbogatejše države in njihov odziv na epidemijo. Kot ugotavljajo Britanci, je epidemija močno premešala karte na svetovnem gospodarskem zemljevidu in ustvarila nove zmagovalce, pa tudi poražence.
Odboj najbogatejših držav sveta po recesiji leta 2020 je bil neverjeten in je mnoge pozitivno presenetil, so zapisali pri The Economistu. Vsota BDP-ja 38 članic kluba najrazvitejših držav OECD je že pred meseci presegla vrednosti iz leta 2019. Brezposelnost je na rekordno nizkih ravneh, ki jih države niso beležile že vse od konca druge svetovne vojne. Prihodki gospodinjstev so (ob upoštevanju inflacije) nad rekordnimi vrednostmi iz časa pred epidemijo.
Kljub odličnim (skupnim) številkam pa podrobna analiza razkriva, da vse države ne dosegajo rekordnih rezultatov in rasti blagostanja svojih prebivalcev. Nasprotno, epidemija je ustvarila zmagovalce in poražence in, kot pravijo pri The Economistu, razlika med obema skupinama držav se bo v prihodnjih letih samo še povečevala.
Pri The Economistu so razlike med zmagovalci in poraženci epidemije analizirali s pomočjo petih kazalnikov: spremembe v realnem BDP-ju, prihodek gospodinjstva na osebo, cene delnic oziroma borznih indeksov, bruto investicije v osnovna sredstva in neto javni dolg v razmerju do BDP-ja. V analizi so primerjali podatke tretjega četrtletja 2021 s podatki četrtega četrtletja 2019.
Prva je Danska
Zmagovalka epidemije med analiziranimi državami je Danska, sledita ji Slovenija in Švedska. Danska nadpovprečno izstopa v primerjavi z drugimi državami glede rasti vrednosti domačih podjetij, vrednost teh se je povečala vsaj za polovico. Skandinavska država se je odlično odrezala tudi pri javnih financah, saj je neto dolg glede na BDP narasel "le" za 3,5 odstotne točke.
Druga je Slovenija
Na drugem mestu med zmagovalkami pa je Slovenija, ki od drugih držav izstopa predvsem glede na rast prihodkov gospodinjstev in rast vrednosti podjetij. Glede na izračune The Economista se je prihodek gospodinjstva na osebo v Sloveniji v obravnavanem obdobju povečal za deset odstotkov. Vrednost podjetij na reguliranih trgih kapitala pa je zrasla za več kot tretjino. Med najboljšimi je Slovenija tudi na področju javnih financ oziroma rasti dolga, ta se je glede na BDP povečal za 7,4 odstotne točke. Za primerjavo, v Španiji (ki je na dnu lestvice) je javni dolg zrasel za 22,3 odstotne točke.
Tretji so Švedi, sledijo Norvežani
Tik za Slovenijo je Švedska, ki tako kot Danska izstopa predvsem glede rasti vrednosti domačih podjetij, vrednost teh se je povečala vsaj za tretjino. Švedska je tudi relativno uspešna pri nadzorovanju javnih financ, neto dolg glede na BDP pa se je povečal "le" za 6,2 odstotne točke oziroma za odstotno točko manj kot v Sloveniji. Nesporna zmagovalka nadzora javnih financ je Norveška, ki je na četrtem mestu zmagovalk epidemije. Norvežani so edini, ki jim je v času epidemije uspelo znižati javni dolg, in sicer za devet odstotnih točk glede na BDP.
Kje so slovenske sosede?
Madžarska je na 13. mestu, Italija na 15. in Avstrija na 19. mestu. Vse tri države pozitivno izstopajo predvsem glede na rast vrednosti domačih podjetij. Negativen del njihovega boja z epidemijo pa je rast javnega dolga, Italija ga je glede na BDP povečala celo za 20 odstotnih točk. Hrvaška v analizo ni bila vključena, ker ni članica OECD.
Kaj se je zgodilo z Nemčijo?
Motor evropskega gospodarstva pa je očitno med poraženci epidemije. Država je pristala na dnu lestvice in v primerjavi z drugimi državami pozitivno izstopa le glede na rast vrednosti domačih podjetij. Dolg so Nemci glede na BDP v obravnavanem obdobju povečali za 13,6 odstotne točke, gospodinjstva pa imajo manj denarja kot pred epidemijo.
Razlike med zmagovalci in poraženci epidemije
In kaj je razlog za razlike med posameznimi državami? Predvsem različni ukrepi v boju z epidemijo covid-19, pravijo pri The Economistu. Najlepši primer je brezposelnost. Medtem ko so nekatere države v času zaprtja javnega življenja in delov gospodarstva podjetjem dajale denar, da so ohranila delovna mesta (to je storila tudi Slovenija), so druge države denar raje dajale svojim državljanom, ki so ostali brez službe (to so recimo storili Američani).
Nekatere države pa so se raje osredotočile na prihodkovno stran podjetij in povečanje zdravstvenih kapacitet (lep primer so baltske države).
Avstrija in Španija pa spadata med države, ki niso naredile ničesar glede delovnih mest,. Prihodek gospodinjstva na osebo v teh dveh državah je še vedno okoli šest odstotkov nižji kot v času pred epidemijo.
142