Spopad z naraščajočimi bančnimi nadomestili

"Cene bančnih storitev naj bi odražale stroške, ki jih te povzročajo banki, vemo pa, da ta zakonitost pri mnogih bankah v Sloveniji prepogosto ne velja," je za Planet Siol.net komentiral Boštjan Krisper, ki na Zvezi potrošnikov Slovenije preučuje finančne storitve.

Prepričan je, da potrošnike najbolj prizadenejo podražitve tistih storitev, ki jih najpogosteje uporabljajo, in ob tem poudarja, da so podražitve, ki ne odražajo bančnih stroškov in se jih banka svojim komitentom niti ne potrudi pojasniti, neodgovorno ravnanje bank.

Pri nas dražijo, v tujini brezplačni računi "Žalostno in nedopustno je, da je v Sloveniji vse več potrošnikov, ki si bančnega računa sploh več ne morejo privoščiti," je še dodal in opozoril, da so v razvitejših državah Evropske unije vse pogostejši brezplačni bančni računi. "Če si takšno ponudbo lahko privoščijo banke v Avstriji, Nemčiji ali Belgiji, ne razumemo, zakaj bi bilo to nemogoče za naše banke," je odločen Krisper.

Brezplačno postaja plačljivo K naraščajočim zneskom, ki jih odštevamo bankam, prispevajo tudi vedno zajetnejši ceniki bančnih storitev, v katerih postopoma, a nezadržno vznikajo nadomestila tudi za posamezna opravila, ki so nekoč bila zajeta v okviru temeljnega nadomestila za vodenje osebnega računa.

Trajniki, direktne obremenitve, spletne, mobilne in telefonske banke, dvig gotovine in vpogled v stanje računa na bančnih avtomatih drugih bank, izstavljanje osebnega gesla za bančno kartico ali pošiljanje izpiskov o prometu so le nekatere od storitev, ki pri večini bank niso več zajete v mesečno nadomestilo za vodenje računa.

Ta pa se kljub vedno skromnejšem obsegu storitev draži in se že giblje na ravni okoli dveh evrov. Dražijo pa se tudi plačilne kartice, izvedbe sklepov o dedovanju, opomini in mnoge druge bančne storitve, ki niso nujno povezane z osebnim računom.

Iz malega hitro nastane veliko Banke vztrajajo, da gre za stroškovno vodeno cenovno politiko, a se uporabniki bančnih storitev ne morejo izogniti vtisu, da bodo prav oni tisti, ki bodo skozi večja nadomestila vsaj delno umilili luknje, ki so jih bankam prizadejale slabe in napačne poslovne odločitve iz prejšnjih let.

V časih gospodarske stiske pa se tovrstno prelaganje bremen na posameznike in že tako obubožano gospodarstvo zdi še toliko bolj nesprejemljivo. Kar je sicer za posameznika videti kot (zgolj) nekaj deset centov mesečno več ali za podjetje evro ali dva več, se ob upoštevanju števila komitentov hitro prelevi v zajetne in spoštovanja vredne zneske, ki se stekajo v proračune bank.

Zamenjava banke je najmočnejše orodje "Banke se pri podražitvah zanašajo, da se bodo potrošniki z njimi resignirano sprijaznili, zato je pomembno, da se potrošnik pri banki pritoži in prosi za pojasnilo", svetuje Krisper. Toda banke na očitke o neupravičenosti podražitev praviloma odgovarjajo z navedbami o visokih stroških vzdrževanja in posodabljanja prodajnih poti in svojim strankam svetujejo izbiro takih bančnih paketov, ki se najtesneje prilegajo njihovim potrebam. Zato je najboljše orožje, ki ga imamo uporabniki v boju proti podražitvam, je prepričan Krisper, zamenjava banke: "Na takšen način lahko veliko prihranimo, obenem pa banke soočimo z dejstvom, da bodo zaradi podražitev izgubljale komitente."

Primerjati primerljivo Pri primerjavi cen bančnih storitev ne zadošča zgolj primerjava cen mesečnega vodenja osebnega računa, saj se obseg storitev, ki so v to vključene, od banke do banke precej razlikujejo. Glede na profil uporabnike in storitve, ki jih uporablja, bo za nekoga najcenejša ena banka, za drugega pa druga. Tako Zveza potrošnikov Slovenije kot tudi Banka Slovenije ponujata spletni pripomoček za lažji preboj skozi skorajda neprehodno džunglo bančnih cenikov, a niti tam ni mogoče najti odgovorov na vsa tovrstna vprašanja in dvome.

Več kot stoodstotna razlika Na namišljenem primeru uporabnika, ki uporablja spletno banko in kartico z odloženim plačilom, ima mesečno osem direktnih obremenitev in še pet položnic brez črtne kode, poravnanih prek spletne banke, kakor tudi dva dviga na bankomatu druge banke v Sloveniji ali državi evrskega območja, pokaže izračun na prvi omenjeni spletni strani, da se letni strošek lahko pri slovenskih bankah giblje od 52,92 pa vse do 107,10 evra.

Ta izračun predvideva, da je višina posameznega plačilnega naloga 100 evrov, zato pri drugačnih vrednostih lahko pride do odstopanj. A eno je jasno – razlike so precejšnje in zato neupravičenih podražitev vendarle ni treba tiho sprejemati.

V praksi zamenjava banke ne gre vedno brez zapletov Zamenjati banko je, delno tudi zaradi pritiska potrošniških organizacij, danes veliko lažje kot pred leti in banke vabijo k prestopu z ugodnostmi v obliki znižanja ali začasne oprostitve nekaterih stroškov (in tako pogosto pozabljajo na svoje redne in dolgoletne stranke, ki takih ugodnosti nimajo na voljo).

Načeloma bi prehod morala urediti nova banka in komitentu zaradi prehoda sploh naj ne bi bilo treba iti na staro banko, a Krisper opozarja, da se v praksi zatika pri izvajanju izboljšav, ki naj bi postopek naredile čim bolj preprost in samodejen. "Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato pričakujemo, da bodo sledili ukrepi za izboljšavo praks in spoštovanje dogovora, ki so ga banke same sprejele," je sklenil Krisper.