SiolNET. Posel danes Novice
6,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako so iz posla izločali gradbince za plinovod do Jankovićeve toplarne

6,89

termometer

Zoran Janković Janez Koščak
Foto: STA

Državna družba Plinovodi je z razpisa za gradnjo plinovoda do ljubljanske toplarne izločila kar štiri od petih ponudnikov. Kako je mogoče, da je v igri za 25 milijonov evrov vreden posel ostal le dolgoletni "hišni" graditelj plinovodov?

Mestna občina Ljubljana (MOL) se je že pred časom odločila, da se glavno mesto po letu 2022 večinoma ne bo več ogrevalo na premog, ampak na plin. To je odprlo pot do več velikih poslov.

  1. V začetku aprila je Energetika Ljubljana z grško družbo Mytilineos podpisala 118 milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme za gradnjo plinsko-parne enote v ljubljanski toplarni.
  2. V prihodnjih mesecih bo to javno podjetje izbiralo tudi dobavitelja plina.
  3. V tem času bi morala družba Plinovodi, ki je v 60-odstotni lasti države, po načrtih že začeti gradnjo dobrih 15 kilometrov dolgega prenosnega plinovoda, ki bi ljubljansko toplarno v Vodicah povezal z nacionalnim plinovodnim omrežjem.

Toda pri zadnjem projektu, ocenjenem na približno 25 milijonov evrov, ne gre brez težav. Za gradnjo novega plinovoda se je namreč vnel spopad domačih gradbincev, ki je hkrati razkril, da so se v Plinovodih bolj ali manj že vnaprej odločili, komu želijo zaupati posel.

Jure Janković Posel danes Reševal je Jureta Jankovića, zdaj lobira za energetski posel desetletja v Ljubljani

Nekdanji SCT-jevci proti "hišnemu" gradbincu Plinovodov

Prvi razpis za plinovod Vodice-toplarna so v družbi, ki jo že vrsto let vodi Marjan Eberlinc, objavili decembra lani. Nanj sta se prijavila dva ponudnika: konzorcij, ki ga vodi družba IMP, in podjetje CVP. Prvi je v večinski lasti Vladimirja Albina Kureta in Anice Rovanšek, drugega pa so leta 2012 ustanovili trije nekdanji visoki uslužbenci SCT: Robert Kuzman, Bojan Hočevar in Zorko Cerar.

Že takrat se je kot najverjetnejši izbranec omenjal IMP, ki je po stečaju nekdanjega največjega gradbinca SCT prevzel veliko večino poslov pri gradnji plinovodne infrastrukture v Sloveniji. V zadnjem desetletju je tako zgradil šest prenosnih plinovodov, med drugim tudi 160 milijonov evrov vredno povezavo Ceršak–Rogatec–Vodice. IMP od lani vodi Mitja Kuret, ki je na direktorskem položaju zamenjal Franca Žmavca, nekdanjega kandidata za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH).

IMP Foto: posnetek zaslona

A karte je premešal idrijski Kolektor Koling, ki mu je razpis s pritožbo na državno revizijsko komisijo uspelo razveljaviti. Razlog: v Plinovodih so od ponudnikov zahtevali, da pridobijo bančno jamstvo pri "prvovrstni banki", ki so ji tri največje mednarodne bonitetne hiše (Moody's, Standard & Poor's ali Fitch) dodelile oceno B oziroma B2. V državni revizijski komisiji so takrat menili, da so v Plinovodih s tem "ponudnikom nalagali obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti".

Damijan Janković Posel danes Jankovićev slamnati mož za več milijonov evrov kupil nekdanjo tovarno pri Mercatorju

Vsi so neprimerni – razen starih znancev

V Plinovodih so zato aprila objavili ponovljeno javno naročilo, ki so se ga odločili izpeljati v dveh fazah. Vsi ponudniki so morali najprej dokazati, da so se sploh sposobni potegovati za posel. Nato bi sledila oddaja ponudb s ceno. Za posel se je potegovalo pet kandidatov. Ob obeh ponudnikih s prejšnjega razpisa (IMP in CVP) še:

- Kolektor Koling, ki je nastopil v konzorciju s češko družbo Gascontrol in italijanskim Anesejem,

- telekomunikacijski operater T2, ki je v lasti Jurija Krča, in

- družba Garnol, ki je ponudbo oddala skupaj z italijansko družbo S.A.L.P. Garnol je sicer ena od družb, prek katerih Krč obvladuje T2.

Tu pridemo do bistva zgodbe. Čeprav so v Plinovodih na mizo dobili pet ponudb, se z izjemo enega nikomur ni uspelo prebiti že čez prvo od dveh sit. Štirim od petih ponudnikov namreč v Plinovodih niso priznali sposobnosti, da bi lahko zgradili dobrih 15 kilometrov prenosnega plinovoda. Edini, ki se je uvrstil v drugi del postopka izbire, je konzorcij IMP.

To posledično pomeni, da se bodo Plinovodi o ceni posla na razpisu, ki po naših podatkih nima navzgor omejene vrednosti (limitirane cene), pogovarjali le še z enim ponudnikom – družbo, ki jo je mogoče označiti za nekakšnega "hišnega" gradbinca. Tudi njeni partnerji sodelujejo s Plinovodi. IMP tako v konzorciju nastopa s podjetjem C&G, ki so ga Plinovodi letos izbrali za obnovo strelovodnega sistema na merilno-regulacijskih postajah.

Toplarna Ljubljana Te-TOL Energetika Ljubljana Foto: STA

"Bi morali v slovenščino prevesti notarski žig tuje države?"

So v Plinovodih s prestrogimi razpisnimi pogoji torej namerno vnaprej izločili neželeno konkurenco?

Odgovor na to vprašanje bi se lahko skrival v sklepu o priznanju sposobnosti, ki ga je uprava Plinovodov objavila na portalu javnih naročil. Dokument namreč razkriva, da so nekateri od razlogov, zaradi katerih so v Plinovodih izločali ponudnike, strogo formalistični, ne pa vsebinski.

Vsem štirim izločenim ponudnikom so tako v Plinovodih očitali, da za najmanj enega od tujih podizvajalcev niso predložili zaprisežene izjave ali drugega dokazila o nekaznovanosti v matični državi, ki bi bilo prevedeno v slovenščino. Iz CVP in Kolektor Kolinga so namreč poslali ustrezno potrdilo v angleščini, iz T2 v hrvaščini, iz Garnola pa v italijanščini.

"Prvič sem slišal, da bi morali v slovenščino prevesti notarski žig tuje države," nam je včeraj dejal eden od sogovornikov iz vrst izločenih ponudnikov, ki je želel ostati neimenovan. Pri tem je treba poudariti, da je bil to v primeru podjetja CVP celo glavni očitek, zaradi katerega so Plinovodi izločili njegovo ponudbo.

Zoran Janković, Ivan Zidar Posel danes Jankovićeva desna roka z nečakom Ivana Zidarja snuje hotel

V IMP so imeli srečo, tekmeci pa ne

Kolektor Kolingu so sicer v Plinovodih očitali še, da je navedel eno od referenc, ki ne pripada nobenemu od vodilnih partnerjev ali podizvajalcev konzorcija, in da ta še nima uporabnega dovoljenja. Ponudba T-2 je "padla" tudi zato, ker so v družbi po ugotovljeni napaki naknadno predložili novo referenco, kar da so storili "mimo in brez naročnikovega poziva". Garnolov italijanski partner pa na razpisu ni smel sodelovati, saj je po ugotovitvah Plinovodov v prisilni poravnavi, čeprav je bila ta potrjena že marca lani.

Kolektor Koling Foto: STA Precej več sreče kot tekmeci so imeli v IMP. Poleg gradbenih referenc (najmanj 15 kilometrov zgrajenih plinovodov na območju EU v zadnjih desetih letih) so morali ponudniki v zadnjih treh letih ustvariti vsaj 20 milijonov evrov letnih prihodkov. IMP, ki je še leta 2014 ustvaril 47 milijonov evrov prometa, je lani končal z dobrimi 22 milijoni evrov prihodkov.

V Plinovodih so za Siol.net pojasnili, da "je razpis v fazi priznanja sposobnosti kandidatov", čeprav so sklep o tem sprejeli že prejšnji teden. Poudarili so, da so na predlog potencialnih kandidatov podaljšali rok za oddajo prijav, saj so jih želeli pridobiti kar največ. "O izbiri izvajalca se družba Plinovodi še ni odločala," so dodali.

A zelo verjetno je izvajalec del v resnici že znan, precej manevrskega prostora pa bo zato imel tudi pri določanju končne cene projekta.

Komentarji

32

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Nikoniko1 / 22.08.2019. ob 08:03 +24 - 1

    A je sploh kakšen posel izpeljal, da ni bilo suma korupcije....? Ja saj zato, ker je protiv politike janeza janše lahko dela kar hoče??? A NPU pa čaka kdaj bo šel Janša v rdečo, a ne?

    +24 - 1
  • kernest / 22.08.2019. ob 07:26 +23 - 2

    Dobro jutro Ljubljančanini in lublančani ....

    +23 - 2
  • stanly / 22.08.2019. ob 08:35 +19 - 1

    ja fantje ,saj je čisto preprosto izbirati, posel dobi kdor da več, pod mizo seveda, vse drugo je zgolj birokratska proceduralna formalnost...

    +19 - 1
delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin