Sreda, 14. 3. 2018, 19.25
6 let, 1 mesec
Slovenski startupi lani zbrali milijon evrov manj kot predlanskim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
Slovenski startupi so lani zbrali za okrog milijon evrov manj kot leto pred tem. Številka se je po analizi Žige Berceta, poznavalca start-up področja v Sloveniji, ustavila pri nekaj več kot 743 tisoč evrih.
V zadnjem letu so Slovenci na platforme za množično financiranje (Kickstarter, Indiegog in Adrifund) prijavili skupno 60 kampanj. Od tega je bilo uspešnih 21, skupno pa so zbrali nekaj več kot 743 tisoč evrov.
V primerjavi z letom 2016 je bilo 20 projektov manj, ob tem pa so zbrali za več kot milijon evrov manj kot lani. Skupna uspešnost projektov je bila lani 35-odstotna, še vedno pa Slovenci največ projektov prijavijo na Kickstarter.
"To ni slaba številka uspešnosti in globalno gledano je še vedno nad povprečjem Kickstarterja," je po predstavitvi analize na Startupcaffeju dejal Žiga Berce, ki je pred tremi leti tudi sam na Kickstarterju uspešno zbral sredstva za namizno igro Tracker.
Slovenec po uspehu na Kickstarterju začel sodelovati z Amazonom
Leto 2016 je bilo izjemno
Primerjava lanskega leta z letom 2016 je po besedah Berceta nehvaležna, saj je bilo predlansko leto za slovenske startupe, ki so zagonski kapital iskali na najpopularnejših platformah, verjetno najuspešnejše od ustanovitve Kickstarterja pred devetimi leti.
Podporniki so računalniški igri Mordhau lani namenili 241 tisoč evrov zagonskih sredstev.
"Nesmiselno je misliti, da bo vsako leto boljše. Leto 2016 je bilo verjetno eno najuspešnejših za Slovence. Uspešni projekti so skupno zbrali več kot vsi projekti skupaj, tudi neuspešni. To se do zdaj še ni zgodilo," pojasnjuje Berce.
"V letu 2016 je bilo veliko projektov, za katere so zbirali več kot 50 tisoč evrov in za kar nekaj teh projektov so zbrali kar nekajkrat več. Kampanje v letu 2016 so bile uspešne, ker so bile inovativne, dobro zastavljene ali pa to sploh ni bila njihova prva kampanja na Kickstarterju," dodaja.
Lani je bil najuspešnejši slovenski projekt računalniška igra Mordhau. Marko Gregurevič je z devetčlansko ekipo za bojevniško strateško igro v le 20 urah dosegel cilj in skupaj zbral 241 tisoč evrov.
To so najuspešnejši slovenski startupi v letošnjem letu
Slovenski projekti imeli nižje cilje
Lani so bili izdelki slovenskih startupov cenejši. "Veliko lažje zbereš pol milijona evrov z izdelkom, ki ga prodajaš za tisoč evrov, kot pa z izdelkom za sto evrov," razlaga Berce.
Žiga Berce (desno) se že več let ukvarja s proučevanjem startupov v Sloveniji.
Kaj mora vsebovati (uspešna) kampanja množičnega zbiranja sredstev?
"Imeti mora dobro zgodbo, dober izdelek in dobro promocijo. To so tri glavne stvari, ki se potem razvejajo naprej. Že ime pove, da je Kickstarter namenjen za zagon podjetja. Ko končaš kampanjo na Kicsktarterju, se tvoje pravo delo šele začne," opozarja Berce.
Mišljenje, gremo zaslužit na Kickstarter, mora po mnenju Berceta zamenjati želja po dolgoročnih načrtih, ena od platform za množično zbiranje sredstev pa je le odskočna deska.
"Ob tem pozabljajo, da je veliko stvari, ki jih lahko narediš brezplačno, vendar zahtevajo veliko časa, kot je grajenje skupnosti. Ne zavedajo se, kako pomembno je, če najdeš potencialne kupce. Tako si močno povečaš možnosti za uspeh kampanje," dodaja.
Kot je bilo pred leti ogromno navdušenja nad množičnim financiranjem, je v zadnjem času veliko zanimanja in navdušenja nad iskanjem zagonskega kapitala z izdajo kriptokovancev (ICO)."Primernost projektov za obe platformi sta različni. Kickstarter je bolj za izdelke, blockchain pa za programske rešitve oziroma storitev. Kickstarter in blockchain si nista konkurenca, ampak sta bolj komplementarna," Berce meni o dveh različnih oblikah zbiranja zagonskega kapitala.
