SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija v OECD: društvo najrazvitejših ali golfski klub?

1

termometer

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj v svoje članstvo sklenila povabiti tudi Slovenijo. Kaj si Slovenija od članstva v tej organizaciji lahko obeta?

Sloveniji naj bi OECD vabilo za članstvo vročila 27. maja na posebni slovesnosti v okviru letne seje sveta ministrov članic OECD v Parizu, podpis pristopne pogodbe pa naj bi sledil 1. junija v Sloveniji. Zaradi različnih tolmačenj ostaja sicer nejasno, ali je sprejem v OECD pogojen s sprejemom Zakona o upravljanju kapitalskih družb. Povabljena bosta še Estonija in Izrael Na včerajšnji seji OECD so sklenili povabiti tudi Estonijo in Izrael, kar bi število članic v tej organizaciji povečalo na 34. V skoraj treh letih pristopnega pogajanja je 18 komitejev OECD-ja preverjalo skladnost Slovenije z merili in s standardi te organizacije.

S spremembami do koristi V OECD-ju so prepričani, da so spremembe, ki jih prinaša članstvo v tej organizaciji, blagodejne za gospodarstva držav članic. Izpostavljajo primere Švedske, ki je v devetdesetih letih na pobudo OECD ja izpeljala regulatorne reforme, s katerimi so spodbudili visoke stopnje rasti, nizko brezposelnost in stabilne cene, Mehike, ki se je po sprejemu pred šestnajstimi leti zavezala k odprti ekonomiji na temeljih svobodnega trga, in Koreje, ki je postala članica OECD leta 1996 po treh desetletjih hitre rasti iz ruralne in nerazvite družbe v eno najrazvitejših držav, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Tudi Slovenija bo prispevala svoje izkušnje Ali lahko Slovenija pričakuje tako spodbudne učinke od članstva? V OECD so prepričani, da je že povabilo v članstvo priznanje za uspešna prizadevanja na področju gospodarskih reform, boja proti korupciji in zaščiti intelektualne lastnine, obenem pa dodajajo, da bodo vse tri nove članice prispevale k delu organizacije na številnih področjih. Slovenijo, denimo, prepoznavajo predvsem kot zgledni primer omogočanja dostopa informacij javnega sektorja vsem zainteresiranim.

Že skoraj 50 let OECD so ustanovili leta 1961 v Parizu z namenom, da bi izboljšali postopke sprejemanja gospodarske politike v interesu državljanov držav članic in ostalih držav sveta. Prizadevajo si za trajnostni gospodarski razvoj, dvig zaposlovanja, življenjskega standarda in svetovne trgovine, vzdrževanje finančne stabilnosti in pomoč drugim državam pri gospodarskem razvoju. Od 20 ustanovnih članic so vse z izjemo Turčije države, ki po merilih Svetovne banke izpolnjujejo merila za države z visokim prihodkom. Med državami, ki so se pridružile pozneje in prav tako kot Turčija ne izpolnjujejo tega merila, so še Mehika (članica od leta 1994), Poljska (od leta 1996) in Čile (od letos). Vse tri včeraj povabljene kandidatke sodijo v krog držav z visokim prihodkom, to je vsaj 11.906 dolarjev bruto družbenega proizvoda v letu 2008.

Polovica finančnih virov s članarinami Danes OECD šteje 31 držav članic in okoli 2500 zaposlenega administrativnega osebja, predvsem ekonomistov in nekoliko manj tudi prevajalcev. Letošnji proračun organizacije znaša 328 milijonov evrov, od česar se približno polovica polni iz članarin, ki se določajo tudi z upoštevanjem gospodarstev. Tako, denimo, ZDA prispevajo največji delež (23,9 odstotka), Luksemburg in Slovaška samo po 0,3 odstotka, Islandija pa 0,2 odstotka. Preostala polovica proračuna financira projekte, v katerih praviloma sodelujejo le nekatere članice in se sredstva zanje zagotavljajo s posebnimi pogodbami med udeleženci.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin