Sreda, 28. 2. 2018, 10.37
6 let, 1 mesec
Slovenija z daleč najvišjo gospodarsko rastjo po krizi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,44
12
Slovenski BDP se je lani po prvih ocenah statističnega urada realno okrepil za pet odstotkov. V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 zvišal celo za šest odstotkov. Državni proračun pa je januarja zabeležil 7,6 milijona evrov presežka.
Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je še enkrat višji kot znaša povprečna rast v evro območju in Evropski uniji. Ta sicer po prvih ocenah evropskega statističnega urada znaša 2,5 odstotka. Še vedno pa slovenska gospodarska rast za 17 odstotkov zaostaja za povprečjem EU. Iz poročila evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da je BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, leta 2016 dosegal 83 odstotkov povprečja EU.
Šest odstotna rast v zadnjem četrtletju
BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil v zadnjem četrtletju 2017 za dva odstotka višji kot v tretjem četrtletju in za 6,2 odstotka višji kot v enakem četrtletju 2016, so izračunali na statističnem uradu.
Cerar: Rast dokazuje, da smo na pravi poti
Predsednik valde Miro Cerar opozarja na previdnost trošenja denarja.
"To lepo dokazuje, da smo čvrsto na pravi poti gospodarskega razvoja in finančne konsolidacije," je ocenil premier Miro Cerar.
"Pomembno je, da se je domače trošenje ljudi povečalo," je dejal in dodal, da "to kaže na dodaten porast zaupanja v neko stabilnost, ki jo imamo v državi, in to je dober znak za naprej". Lanska rast je bila najvišja v zadnjem desetletju. Po Cerarjevih besedah je ob tem pomembno, "da čutimo optimizem".
A ob tem je opozoril, da "moramo biti previdni, kako trošimo javni denar". Slovenija zmanjšuje javni dolg, pri finančni konsolidaciji je naredila pomemben napredek, saj bo imela letos v proračunu presežek namesto primanjkljaja. A če hočemo to ohraniti, moramo stabilno gospodariti z javnimi financami, je izpostavil.
Lanski BDP je dosegel 43,3 milijarde evrov, kar je nominalno za 7,1 odstotka več kot v letu 2016.
Tudi na ministrstvu za finance so pozdravili doseženo rast v lanskem letu, dodali pa, da se hkrati zavedajo, da pospešek gospodarske rasti predstavlja velik izziv za fiskalno politiko, saj fiskalna pravila zahtevajo, da se v boljših razmerah primanjkljaj znižuje hitreje od načrtovanega.
Spomnili so tudi, da Slovenija še ni dosegla srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, kot jo določa ustava, niti zagotovila ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.
Lani je proračun po zadnjih podatkih zabeležil 326,2 milijona evrov primanjkljaja, za letos pa je v skladu s sprejetim proračunom predviden presežek v višini 50,8 milijona evrov.
Izvoz je bil tako kot v letu 2016 glavni dejavnik gospodarske rasti. Povečal se je za 10,6 odstotka. Čedalje pomembnejše postaja domače povpraševanje, ki se je povečalo za štiri odstotke. Zasebna poraba se je okrepila za 3,2 odstotka.
Umar: Izstopala visoka rast izvoza
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da je tudi lani izstopala visoka rast izvoza. To povezujejo s pospešeno rastjo tujega povpraševanja, ugodno strukturo izvoza in izboljšano konkurenčnostjo podjetij. H gospodarski rasti sta pomembno prispevala tudi večja zasebna potrošnja in oživljene investicije.
Nadaljuje se visoka rast zaposlenosti, vse več podjetij pa poroča o pomanjkanju usposobljene delovne sile. Rast plač se je konec leta sicer nekoliko povišala, a ostaja zmerna.
Brezposelnost najmanjša po krizi
Anketna brezposelnost v zadnjem lanskem četrtletju je znašala 5,8 odstotka. Prvič po letu 2009 je pod šestimi odstotki.
Skupna zaposlenost je v letu 2017 znašala 986 tisoč oseb, kar je največ po letu 2008. Glede na leto 2016 se je povečala za 2,8 odstotka ali za 27 tisoč oseb.
Kot je pojasnila generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić, je bila približno takšna stopnja anketne brezposlenosti v drugem četrtletju leta 2009.
"Najnižja stopnja brezposelnosti v celotnem obdobju je bila 4,1-odstotna, to je bilo v tretjem četrtletju 2008, medtem ko je bila najvišja v času krize, v prvem četrtletju 2013, in sicer 11,1-odstotna," je pojasnila Ružićeva, ki je ob tem izpostavila tudi razliko med brezposelnimi ženskami in moškimi.
V zadnjem četrtletju lani je bilo brezposelnih 5,1 odstotka oziroma okoli 28 tisoč moških in 6,5 odstotka oziroma 32 tisoč žensk. Največ brezposelnih je sicer v starostni skupini od 25 do 34 let.
"To je približno 18 tisoč oseb ali ena tretjina vseh brezposelnih," je dejala Ružićeva in dodala, da je to nekako razumljivo, saj je to obdobje, ko ljudje zaključujejo izobraževanje oziroma študij.
Inflacija še narašča
Statistični urad je še sporočil, da se je inflacija na letni ravni februarja okrepila za 1,2 odstotka, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z januarjem zvišale za 0,7 odstotka.
Letno inflacijo je navzgor potiskala predvsem dražja hrana, mesečno pa so zviševala dražja oblačila, kažejo najnovejši podatki statističnega urada.
12