Torek, 4. 12. 2018, 4.00
5 let, 4 mesece
Sava Re: hladna prha za drugega najbogatejšega Hrvata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,67
8
Adris Anteja Vlahovića si želi bistveno povečati lastniški vpliv v Savi Re, čemur bolj ali manj prikrito nasprotuje slovenska politika.
Vrata Sava Re, naše druge največje zavarovalniške skupine, še naprej ostajajo zaprta za Anteja Vlahovića, prvega moža hrvaškega Adrisa.
Adris Grupa Anteja Vlahovića, ena od največjih osmoljenk več milijard evrov vredne sanacije Agrokorja, je doživela novo hladno prho, tokrat v Sloveniji.
Po tem, ko je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) zavrnila vse njegove zahteve za izdajo soglasja za povečanje deleža v Savi Re do 33 odstotkov, je bil Adris neuspešen tudi na upravnem sodišču.
To je namreč v zadnjih tednih sprejelo odločitev v dveh od štirih upravnih sporov med Adrisom in AZN. Iz sodb, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je razvidno, da je sodišče v celoti pritrdilo odločitvam regulatorja.
Na sodbi, ki sta ju izdala sodna senata v različnih sestavah, ni mogoča pritožba.
Regulator vztrajno prižigal rdečo luč
Spomnimo, Adris je delnice Save Re začel kopičiti že leta 2014 in se zaustavil pri nekaj manj kot 20 odstotkih lastništva, kolikor mu še dopušča dovoljenje AZN.
Od januarja letos Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) začasno vodi Gorazd Čibej, ki bo v kratkem dobil polni mandat direktorja.
Ob tem ni skrival ambicij, da bi svoj lastniški vpliv v Savi Re bistveno povečal, čemur bolj ali manj prikrito nasprotuje slovenska politika. Največja lastnica Save Re je namreč država, ki skupaj s svojimi pokojninskimi in vzajemnimi skladi obvladuje okoli 40 odstotkov delnic.
Adris je že leta 2016 na AZN poslal vlogo za povišanje deleža tik pod prevzemni prag, ki znaša 33 odstotkov. Toda AZN jo je tako kot vse druge zavrnil, med drugim zaradi previsoke izpostavljenosti do hrvaških državnih obveznic in s tem prevelikega tveganja.
Problematična naj bi bila tudi izpostavljenost Adrisa do Agrokorja. Po zadnjih podatkih je v največjem hrvaškem koncernu obtičal s kar okoli 135 milijonov evrov terjatev, s čimer je njegov največji nebančni upnik.
Pirova zmaga na upravnem sodišču
Hrvaški velikan, ki ga v Sloveniji zastopa vplivna odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, je zato upal na odločitev upravnega sodišča. Tam je v začetku letošnjega leta tudi dosegel zmago, ki pa se je zdaj izkazala za pirovo.
Upravno sodišče je namreč na podlagi pritožbe Adrisa razveljavilo dosedanje negativne odločbe AZN in zadeve vrnilo v ponovno odločanje. Regulator je po ugotovitvah sodišča kršil postopkovna pravila, saj Adrisu ni omogočil pravice do izjave.
AZN je tudi v drugo odločil enako in zavrnil Adris, zdaj pa je njegovo odločitev potrdilo še upravno sodišče. "Izpodbijana odločba (...) je pravilna in zakonita," je v eni od sodb zapisala predsednica senata Zdenka Štucin.
Iskali luknje v zakonodaji
Iz sodb izhaja, da so v Adrisu v resnici iskali luknje v zakonodaji in brez volje regulatorja in slovenske države poskušali priti do dovoljenja za povečanje lastništva v Savi Re.
Ves primer so gradili na argumentu, da je AZN zavlačeval in o njegovi zahtevi odločil že po poteku zakonskega roka. Ob tem so (ne)namenoma spregledali, da je bilo dolgotrajno odločanje posledica prav pritožb pred upravnim sodiščem.
Zaradi tega naj bi se po mnenju Adrisa pojavila tako imenovana pravna fikcija pozitivne odločitve. Z drugimi besedami, ker AZN naj ne bi pravočasno sprejel odločitve, naj obvelja domneva, da Adris izpolnjuje pogoje za prevzem Save Re.
Toda upravnega sodišča niso prepričali. Po navedbah sodišča velja ravno obratno. Če regulator morda zamudi z odločitvijo - v konkretnih primerih je odločil v roku -, se šteje, da je ta praviloma negativna.
V Adrisu so tudi poudarjali, da jim je hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) v nekem drugem primeru brez težav odobrila prevzem. Po drugi strani ni mogoče spregledati dejstva, da Hanfa tradicionalno ovira slovenske družbe pri prevzemanju hrvaških družb.
Kdo bo zamenjal Vlahovića?
Zaradi neuspešnega prevzema Save Re in s tem prodora na slovenski trg ter tudi slabšega poslovanja Croatie Osiguranje od načrtov se že dlje časa ugiba, ali bo Adris prodal zavarovalniško dejavnost.
Zdravko Marić, hrvaški finančni minister
V zadnjih mesecih je neuradno slišati, da se o tem dogovarja z italijansko skupino Generali, ki se močno krepi v tem delu Evrope. Vendar pa poznavalci razmer ocenjujejo, da Adris ne bo izstopil iz zavarovalništva, dokler bo na njegovem čelu Ante Vlahović.
Na Hrvaškem je sicer v zadnjem mesecu odmevala informacija, da finančni minister Zdravko Marić zapušča vlado in odhaja v Adris, kjer naj bi nasledil prvega moža Vlahovića. Marić je bil sicer v zadnjem obdobju tarča kritik zaradi svoje sporne vloge pri reševanju Agrokorja.
Informacije o prihodu Marića so v Adrisu hitro zanikali. Po naših informacijah kot mogočega Vlahovićevega naslednika omenjajo predvsem Marka Remenarja, ki naj bi prav za ta namen lani poleti iz uprave Zagrebačke banke prestopil v upravo Adrisa.
Trg raste, a je tudi več konkurence
V zadnjih štirih letih, odkar se Adris poteguje za prevzem Save Re, so se na domačem zavarovalniškem trgu zgodili veliki premiki.
Družba Adriatic Slovenica (AS) je končala v rokah italijanske skupine Generali. Ta je pred tem v Sloveniji obvladovala dobra dva odstotka tržnega deleža, z nakupom koprske zavarovalnice pa je postala druga največja skupina pri nas, takoj za Zavarovalnico Triglav.
Že dalj časa se napovedujeta ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos več kot pol milijarde evrov premij pod okrilje ZZZS. Na drugi strani smo vse bliže uvedbi zavarovanja dolgotrajne oskrbe, s katerim bi vsaj deloma rešili vprašanje vse višjih zdravstvenih stroškov starajočega se zavarovanja.
Zaradi gospodarskega okrevanja je slovenski trg tudi letos v vzponu. Zavarovalnice so v obdobju od januarja do septembra zbrale za 6,6 odstotka ali 110 milijonov evrov več bruto premij.
Sava Re: več premij in višji dobiček
Tudi skupina Sava Re v letošnjem letu izboljšuje poslovanje. V prvih devetih mesecih je zbrala za 430 milijonov evrov bruto premij, kar je 5,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 39,2 odstotka na 29,1 milijona evrov.
Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re
Rast zbranih premij, bruto jih je bilo za 430,3 milijona evrov, izvira iz premoženjskih zavarovanj v Sloveniji (9,9-odstotna rast), premoženjskih zavarovanj zunaj Slovenije (13,6-odstotna rast) in življenjskih zavarovanj zunaj Slovenije (14,4-odstotna rast).
Matična družba Sava Re je zbrala za 123,57 milijona evrov premij, kar je 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, kosmate škode so se zvišale za 2,7 odstotka na 57,67 milijona evrov. Kljub temu se je čisti dobiček povečal za več kot tretjino na 41,42 milijona evrov.
Boljše rezultate dosega tudi Adris.
V prvih devetih mesecih je povečal dobiček za 20 odstotkov na 752 milijonov kun (dobrih 100 milijonov evrov). Skupni prihodki skupine pa so bili višji za 12 odstotkov in so znašali 4,7 milijarde kun (636 milijonov evrov).
8