SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrivamo skrivnostno osebo, od katere Furs zahteva plačilo štirih milijonov evrov davkov

10

termometer

 | Foto: Finance
Foto: Finance

Razkrivamo ime fizične osebe, ki ji je finančna uprava (Furs) pri nadzoru poslovanja fizičnih in pravnih oseb z davčnimi oazami v zadnjih šestih letih odmerila najvišjo dodatno davčno obveznost. Gre za poslovneža iz najožjega kroga predsednika uprave DZS Bojana Petana in nekdanjega partnerja Bogdana Pušnika v finančni družbi MP Naložbe. Furs od njega zahteva plačilo 3,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Ta oseba je Marko Ignjić.

Furs je pred dnevi na svoji spletni strani javno objavila sto odločb, s katerimi je podjetjem in fizičnim osebam, ki so poslovali s subjekti z davčno ugodnejših območij, odmerila dodatne davčne obveznosti. Teh je skupaj za okrog 32 milijonov evrov. Na seznamu so T-2, Merkur, Diners Club Slovenija

Na njem se je na visokem, tretjem mestu znašla fizična oseba, ki ji je Furs skupaj z obrestmi odmeril plačilo za 3,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Kdo je ta fizična oseba, na Fursu niso razkrili, prav tako ne identitete preostalih zavezancev iz objavljenih odločb, čeprav je bolj znane primere mogoče razbrati že iz odpisa v odločbah.

Kdo je Marko Ignjić

Iz odločbe Fursa in drugih javno dostopnih dokumenov je razvidno, da gre za Marka Ignjića, nekdanjega lastnika finančne družbe Nisa. Ignjića nismo uspeli priklicali za komentar.

Finančna družba Nisa je imela v zadnjem desetletju pomembno vlogo pri nekaterih tajkunskih poslih v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Pomagala je pri lastninjenju in preprodaji delnic družb, ki danes spadajo pod okrilje finančnega holdinga DZS Bojana Petana. Leta 2007 je Nisa objavila celo namero za prevzem Marine Portorož in v vojni za Terme Čatež med Petanom in državo kopičila delnice za DZS. Ignjić je sicer od marca letos v sodni preiskavi, ki jo je sodišče v Kopru zaradi suma nezakonitosti pri prodaji Term Čatež uvedlo zoper Petana, Pušnika in tri druge osebe. 

Že leta 2003 je Nisa, tedaj še pod imenom G.LOC, za družbe Bogdana Pušnika odkupovala delnice SIB banke. Še pred tem je bila Nisa nekaj časa celo med največjimi uradnimi lastniki DZS in Dnevnika. Pozneje je sodelovala tudi pri lastninjenju Kompasa MTS, ki je pristal v lasti Aleksandra Jereba.

Na Fursovem seznamu se je na visokem, tretjem mestu znašla fizična oseba, ki ji je Durs skupaj z obrestmi odmeril plačilo za 3,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.  | Foto: Tina Deu Na Fursovem seznamu se je na visokem, tretjem mestu znašla fizična oseba, ki ji je Durs skupaj z obrestmi odmeril plačilo za 3,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Foto: Tina Deu

Fursova 3,8-milijonska plomba na nepremičninah 

Ignjića nam za pojasnila včeraj ni uspelo priklicati. Da se Fursova odločba o odmeri 3,8 milijona evrov dodatnega davka nanaša prav nanj, potrjuje več dejstev:

  • Furs je konec aprila na nepremičninah v lasti Ignjića vpisal zaznambo, s katero je zavaroval terjatev v višini 3,8 milijona evrov.
  • Iz odločbe je mogoče razbrati podatke o več poslih, pri katerih sta sodelovala Ignjić oziroma Nisa. To dokazujejo podatki iz letnih poročil, listin in drugih dokumentov.
  • Ignjić oziroma Nisa sta poslovala z davčno ugodnejšimi okolji, ki povezujejo vse zavezance s Fursovega seznama, natančneje s podjetji iz Luksemburga, ki jih je tako ali drugače obvladoval Pušnik.

Porabil trikrat več od napovedanih dohodkov

V zapisniku o davčno-inšpekcijskem nadzoru Fursa je pri Ignjiću mogoče zaslediti velikanski razkorak med prirastom premoženja in osebno potrošnjo na eni strani ter med uradno napovedanimi dohodki na drugi strani. Ta po ugotovitvah Fursa znaša 5,4 milijona evrov.

To pomeni, da se je Ignjiću med letoma 2005 in 2012, ki ga je pod drobnogled vzel Furs, premoženje povečalo za več, kot so znašali vsi njegovi dohodki, od katerih je bil obračunan davek, in dohodki, od katerih se davki ne plačujejo. 

Sedež podjetja Nisa, katerega zastopnik je Marko Ignjić:

Ignjić je torej kot fizična oseba v teh sedmih letih razpolagal s sredstvi za zasebno potrošnjo in premoženjem, ki je precej presegalo njegove dohodke, napovedane pri Fursu. V tem času je z računov dvignil za več kot dva milijona evrov gotovine, za zasebne namene porabil 2,8 milijona evrov, kupil pa je še za 3,8 milijona evrov delnic in nepremičnino, vredno 210 tisoč evrov. V istem obdobju napovedal "le" za 976 tisoč evrov neto dohodkov. 

Furs mu je zato skupaj z obrestmi odmeril 3,8 milijona evrov dodatnega davka na nenapovedane dohodke. V tovrstnih postopkih je namreč davčna stopnja kar 70-odstotna.

Furs dvomil o resničnosti poslov in posojil

Objavljena odločba ponuja vpogled v zakulisje poslov Petana in Pušnika na relaciji Slovenija–BiH–Luksemburg. 

Ti so bili pogosto povezani, namenjeni poplačilu določene osebe ali podjetja za pomoč pri drugih poslih, uradno pa "pokriti" s številnimi prodajami deležev, poboti obveznosti in posojilnimi pogodbami. Tudi zato Furs na več mestih dvomi o resničnosti posameznih poslov in posojilnih razmerij. 

Posle, v katerih je sodeloval Ignjić, je mogoče razdeliti na dva sklopa.

Slovenija: transakcije z Niso v času vojne za Terme Čatež

Prvi sklop poslov je povezan s Slovenijo. Inšpektorji Fursa so tako pregledovali tudi obdobje, ko je bila ta družba eden od aktivnejših igralcev na domači kapitalski šahovnici. Decembra 2005 je Ignjić Niso prodal finančni družbi A1, ki ima v lasti avto hiše Real, Avto Moste, Vič in Kranj. Uradna cena: 2,8 milijona evrov. Toda Ignjić je od A1 hkrati kupil za enak znesek obveznic, s čimer se je posel pobotal. 

Julija 2007 se je Ignjić vrnil v lastništvo Nise. V istem času je Nisa objavila namero za prevzem Marine Portorož, ki je bila ena ključnih front v Petanovi vojni z državo. Niso je Ignjić kupil na enak način, kot jo je pred tem prodal – s pobotom prek obveznic luksemburške družbe Vincent, ki niso kotirale na trgu. Tudi zato je Furs v postopku nadzora zahteval dokazila, ali sploh obstajajo.

Bogdan Pušnik | Foto: Gregor Jamnik Foto: Gregor Jamnik

Posli v BiH: Ignjić kot Pušnikova podaljšana roka 

V istem času je bil Ignjić aktiven tudi v BiH, kjer je veljal za podaljšano roko Bogdana Pušnika. Leta 2006 je od avstrijske Raifeissen banke kupil investicijsko družbo MI Group, zanjo pa plačal 2,1 milijona evrov. Večino denarja za nakup si je izposodil pri luksemburški družbi Towra, ki jo je obvladoval Pušnik.

Prav MI Group je imela pomembno vlogo pri delniških poslih naveze Pušnik – Petan v BiH. Preiskovali so jih tudi sarajevski kriminalisti, ki so konec leta 2014 tamkajšnjemu tožilstvu ovadili Pušnika, Petana, Ignjića in več drugih oseb.

Ko pride Furs pred duri, se iz naložb beži

Fursova odločba razkriva še eno podrobnost – da so Ignjić in njegovi poslovni partnerji "čiščenje" svojih naložb začeli že po tem, ko so se znašli v kriminalistični in davčni preiskavi. 

To dokazuje sosledje datumov. Marca 2014 je Furs izdal prvi sklep o davčnem pregledu pri Ignjiću, ki so ga sprva pregledovali kot samostojnega podjetnika. Že decembra istega leta je Furs sklep že razširil na Ignjića kot fizično osebo. 

Že januarja 2015 je Ignjić najprej prodal MI Group. Kupila sta ga sarajevska tobačna tovarna in avstrijsko-hrvaški poslovnež Hasen Majović. Dva meseca pozneje je Ignjić prodal še Niso, in to spet na večkrat preizkušeni način. Družbo je kupila luksemburška Towra, ki je zanjo plačala dva milijona evrov, s tem denarjem pa je hkrati Ignjić odkupil za tolikšen znesek njenih obveznic.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 56
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin