SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Projekt TEŠ6 je bil laž. Višji računi za elektriko bodo resnica.

10

termometer

Teš 6
Foto: STA

Zaradi šoštanjskega bloka 6, največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije, bomo plačniki električne energije na položnice verjetno dobili poseben dodatek. Z njim bomo socializirali izgube, nastale zaradi projekta, ki so ga snovalci iz Šaleške doline na svoj način vsilili državi. Kdo je za to odgovoren?

Jesen 2007 je bila v Sloveniji zelo burna. Takratni predsednik vlade Janez Janša je po zmagi Danila Tü​rka na predsedniških volitvah v državnem zboru napovedal vojno proti "tajkunsko-političnim povezavam v medijih". 

Na vrhuncu je bil drugi val privatizacije. Menedžerji so odkupovali podjetja. Boško Šrot, tedaj najmočnejši poslovnež v Sloveniji, je krepil delež Pivovarne Laško v Mercatorju, Igor Bavčar pa se je odločil za naskok na Petrol, ki ga je pozneje stal tudi Istrabenz.

Uroš Rotnik še vedno ni sedel na zatožno klop. Sodišče v Celju namreč od oktobra lani odloča, ali se bo v zadevi TEŠ6 sploh začelo sojenje. Uroš Rotnik še vedno ni sedel na zatožno klop. Sodišče v Celju namreč od oktobra lani odloča, ali se bo v zadevi TEŠ6 sploh začelo sojenje. Foto: Matej Leskovšek V množici dogodkov na domači politični in kapitalski sceni nihče ni opazil, da je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) oktobra 2007 na račun francoske multinacionalke Alstom nakazala prvih 25 milijonov evrov. 

Skoraj deset let pozneje bomo zaradi šoštanjskega bloka 6, največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije, plačniki električne energije na položnice dobili poseben dodatek. Z njim bomo socializirali izgube, nastale zaradi projekta, ki so ga snovalci iz Šaleške doline na svoj način vsilili državi.  

V desetletju, ki je minilo, smo bili priča zgodbi, ki nam je pokazala, kako je mogoče v imenu zasebnega interesa peščice ljudi dobesedno ugrabiti državo.


Preberite še:

-> Slovenija smučarska dežela? Že dolgo ne več.
-> Prozorne fasade Cerarjeve pravljice o uspehu


Kako postaviti državo v vlogo talca

Skovanka TEŠ6 je postala simbol za vse, kar je narobe pri vodenju naložb. V slovenski jezik se je naselila kot metafora za korupcijo največjih razsežnosti. Projekt pomeni tudi klasičen model, kako lahko razmeroma majhna skupina ljudi državo postavi v vlogo talca. 

To so storili v štirih korakih.

  1. Naložbo v novi 600-megavatni blok so najprej vsilili kot nujno potrebno. Prave izbire v resnici ni bilo. V šoštanjski termoelektrarni je včasih delovalo pet blokov. Prve tri so ugasnili med letoma 2008 in 2014. Ostala sta bloka 4 in 5, zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Razprave o tem, ali se bolj kot zgraditi nov blok splača prenoviti zadnja, nikoli ni bilo.
     
  2. Sledila je intenzivna priprava terena. V TEŠ, ki jo je vodil Uroš Rotnik, so državo začeli prehitevati po desni. Na hitro so začeli pripravljati projekt. Podpisana je bila večina pogodb – na čelu s tisto z Alstomom, ki jo je parafiral pokojni Jože Zagožen, nekdanji prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), četudi ni govoril angleško. Vse je bilo nared za mobilizacijo lokalne javnosti in sindikatov, ki so grozili s socialnimi nemiri vsakič, ko je kazalo, da bi se projekt lahko upočasnil.
     
  3. Ko se je projekt začel, se je začelo tudi izsiljevanje s politiko izvršenih dejstev. Ob vsakem pomisleku, da je projekt predrag, preslabo voden ali da pomeni preveliko tveganje, so se iz ust snovalcev in podpornikov TEŠ6 usuli očitki, da ga ni več mogoče ustaviti. V isti sapi so za vse zastoje, zamude in napake pri projektu okrivili državo.
     
  4. Zdaj prihaja še zadnji del, ko bomo davkoplačevalci za napake snovalcev projekta TEŠ6 dobili račun. 

Laž, ime ti je TEŠ6

Projekt TEŠ6 je temeljil na številnih napačnih, prirejenih in zavajajočih podatkih. 

Premogovnik Velenje je proti nekdanjemu direktorju Milanu Medvedu vložil odškodninsko tožbo. Premogovnik Velenje je proti nekdanjemu direktorju Milanu Medvedu vložil odškodninsko tožbo. Foto: STA Domala vse, kar smo več let poslušali o projektu TEŠ6, je bila laž. Končna cena naložbe nikoli ni bila 598 milijonov evrov, kot je bilo predvideno v prvem načrtu iz marca 2006, ampak se je na koncu povzpela na 1,43 milijarde evrov. 

Laž je bil argument, da gre za "nadomestni blok", saj obeh preostalih starih blokov v TEŠ niso ugasnili. Laž je bila trditev, da bo TEŠ6 posojila sam odplačeval z ustvarjenimi dobički, saj se je že kmalu izkazal za nasedlo naložbo. Laž je bila tolažba, da gre za koristno naložbo v obdobju krize, saj so imeli od nje daleč največ tuji dobavitelji in financerji. 

Laž je bilo tudi vse, kar smo poslušali o premogu, ključnem energentu za TEŠ, ki ga kopljejo v Premogovniku Velenje. 

Njegov nekdanji direktor Milan Medved je obljubljal nižjo ceno premoga, ki bi projektu TEŠ6 omogočila dobičkonosnost. Izkazalo se je, da je ves čas držal figo v žepu. Nižja cena je bila le pravljica za državo. Že brez nje se je premogovnik finančno potopil zaradi Medvedovih zgrešenih naložb v nepremičninske in turistične posle. S tem je ogrozil tudi delovna mesta rudarjev, v imenu katerih so snovalci TEŠ opravičevali gradnjo projekta.

Šele leta 2014, v šesti (!) različici investicijskega načrta, so v TEŠ prikazali realno vrednost premoga in drugih kazalnikov, je pozneje ugotovilo računsko sodišče. 

Res je, da je na koncu snovalcem projekta zmanjkalo "športne sreče". Projekt so pripravili na vrhuncu ugodnih gospodarskih razmer v Evropi in svetu, ki so napihnile cene opreme za termoelektrarne. Pozneje, v zadnjih letih priprave projekta, se je trg električne energije zlomil zaradi gospodarske krize in priliva ogromne količine energije iz obnovljivih virov, ki so jih evropske države na čelu z Nemčijo na veliko subvencionirale. 

V svetu poceni električne energije termoelektrarne z visoko lastno ceno proizvodnje nimajo možnosti za poslovanje, ki bi jim omogočilo financiranje takšne naložbe. 

Šaleška energetska elita: gotovina in nepremičnine

Nekdanji generalni direktor HSE Borut Meh je s plačilom 85 milijonov evrov vrednega obroka Alstomu zabetoniral projekt, ki je imel v omarah veliko okostnjakov. Nekdanji generalni direktor HSE Borut Meh je s plačilom 85 milijonov evrov vrednega obroka Alstomu zabetoniral projekt, ki je imel v omarah veliko okostnjakov. Foto: STA A nesporno dejstvo je, da je bila cena električnih tveganj le eno od treh tveganj pri TEŠ6. Pri preostalih dveh tveganjih, ceni naložbe in premoga, so v Šoštanju in Velenju popolnoma zgrešili. Če bi ravnali drugače, bi se v TEŠ in HSE veliko lažje spopadali z novimi, precej bolj zaostrenimi razmerami na trgu. 

To se ni zgodilo zato, ker je bil projekt od začetka namenjen koristim ozke skupine ljudi v Šaleški dolini – energetski eliti, ki je v obdobju, ko je v imenu lokalnih delavcev slovenski javnosti "prodajala" projekt, nesluteno bogatela ob politični in lobistični asistenci od drugod. 

Samo Uroš Rotnik, nekdanji čudežni deček šaleške energetike in motor ideje o termoelektrarni z močjo tisoč megavatov, ki bo obvladovala slovensko elektroenergetiko, je imel že leta 2013 po ugotovitvah finančne uprave za 4,5 milijona evrov premoženja. Sam pravi, da ga je pridobil veliko let nazaj - z delniškimi posli v BiH. Med letoma 2006 in 2009, ko je podpisoval ključne pogodbe za projekt, je na račune pri več bankah položil za skoraj 573 tisoč evrov gotovine – več od seštevka vseh njegovih neto plač, ki jih je dobil pri vodenju TEŠ. 

Pri tem je kupil še dve počitniški nepremičnini v Moravskih Toplicah in na Krku. Na obeh lokacijah ima nepremičnine tudi Medved, nekoč lastnik ene od večjih hiš v Velenju. Na oddihu v Pomurju se srečujeta z Brankom Sevčnikarjem, predsednikom sindikata energetike, ki si je prav tako tam kupil apartma - verjetno z visoko odpravnino, ki jo je prejel ob odhodu iz TEŠ. Na Krku je občasno njun sosed Peter Kotar, Alstomov posrednik in lastnik podjetja CEE, ki je sodelovalo v vseh fazah projekta TEŠ6. Tudi on je v obdobju gradnje TEŠ6 na bančne račune polagal več sto tisočakov gotovine.

Za vse preostale neposvečene, ki niso bili vključeni v prijateljske, sorodstvene, dobaviteljske in druge naveze šaleške energetske elite, je TEŠ6 danes razlog za skrb. Zaposleni v TEŠ in Premogovniku Velenje trepetajo pred odpuščanji in zniževanjem plač. 

Zapuščina, temnejša od premoga

A tudi za vse preostale prebivalce Slovenije projekt še zdaleč ni končana zgodba. Ravno nasprotno, spremljala nas bo še nekaj desetletij. Nase nas ne bo opominjala le z vodno paro iz šoštanjskega kotla, ampak s poroštvi, s katerimi za projekt od leta 2012 jamči država, in zdaj verjetno še na računih za elektriko.

Analiza zapuščine dogajanja okrog TEŠ6 kaže sliko, temnejšo od premoga, ki ga kopljejo v Velenju. 

Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar je vrsto let veljal za glasnika interesov šaleške energetske elite. V TEŠ v zadnjih letih ni manjkalo incidentov: od blokade elektrarne po Rotnikovi zamenjavi leta 2010 do trganja kablov in zaprtja aktualnega direktorja Armana Koritnika v komandno sobo. Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar je vrsto let veljal za glasnika interesov šaleške energetske elite. V TEŠ v zadnjih letih ni manjkalo incidentov: od blokade elektrarne po Rotnikovi zamenjavi leta 2010 do trganja kablov in zaprtja aktualnega direktorja Armana Koritnika v komandno sobo. Foto: Klemen Korenjak Projekt je na kocko spravil usodo pomembnega dela slovenske energetike. HSE, nekoč ena od najbolje stoječih slovenskih skupin, ki je še leta 2010 ustvarila več kot sto milijonov evrov dobička, je že nekaj časa na aparatih za oživljanje. Zaradi slabitev in odpisov je leta 2015 ustvarila za skoraj pol milijarde evrov izgube. 

Skupina HSE ima za približno milijardo evrov dolga. Tik pred koncem lanskega leta je najela dve posojili v skupni vrednosti 247 milijonov evrov, ki zapadejo med letoma 2021 in 2028. 

Z njimi je HSE poplačal draga kratkoročna posojila, ki jih je najel za pokritje luknje v TEŠ. V HSE so jo skopali sami, ker so se jeseni 2015 odpovedali podaljšanju 110-milijonskega ugodnega posojila Evropske investicijske banke (EIB). Sprva so jo poskušali zakrpati z izdajo obveznic, a se je izkazalo, da so morebitni kupci zahtevali previsoke pribitke. V HSE na denar iz TEŠ ne morejo računati, saj bo elektrarna vsaj še do leta 2020 ustvarjala izgubo.

HSE – nekdanji velikan na aparatih

HSE je država ustanovila leta 2001, da bi vanj združila večino domačih proizvajalcev električne energije. Cilj je bil ustvariti regionalno pomembno energetsko skupino, ki bi imela proizvodne vire tudi v tujini. Danes je HSE zgolj nekakšno projektno podjetje za TEŠ6. V lasti ima le še Soške in Dravske elektrarne, Premogovnik Velenje in TEŠ. 

Tudi z drugimi naložbami se v HSE ne ukvarjajo. "Nobeden od projektov ne stoji zaradi izvedbe naložbe v TEŠ6, ampak zaradi neugodnih razmer na trgu z električno energijo in še trajajočih postopkov umeščanja objektov v prostor," so poudarili v HSE. 

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je danes v likvidaciji, Zasavje pa je energetsko mrtva regija, žrtvovana na oltarju megalomanskih ambicij snovalcev TEŠ6 in verjetno tudi dejstva, da je šlo za zibelko Drnovškove LDS. Za 75 milijonov evrov vredno naložbo v prenovo kotla na HSE ni bilo posluha.

Projekt gradnje hidroelektrarn (HE) na srednji Savi se že več let ne premika z mrtve točke. Na HSE pojasnjujejo, da se trenutno ukvarjajo z državnim prostorskim načrtom za ta projekt. Priprava črpalne HE Kozjak je uradno zaustavljena zaradi "finančne nevzdržnosti posla in preostalih zaznanih tveganj". Gradila bi jo družba Dravske elektrarne, ki je več let financirala gradnjo TEŠ6, na HSE pa so za najeta posojila zastavili tudi njen denarni tok. Gradnjo HE na Muri za zdaj uspešno zaustavljajo okoljevarstveniki.

Socializacija izgub s položnicami

Danes je že jasno, da bomo zaradi TEŠ6 vsi plačevali dražjo elektriko.

Stranka modernega centra (SMC), ki jo vodi Miro Cerar, je kljub drugačnim predvolilnim napovedim hitro opustila idejo o razčiščevanju projekta. Zdaj na veliko kadruje v HSE. Stranka modernega centra (SMC), ki jo vodi Miro Cerar, je kljub drugačnim predvolilnim napovedim hitro opustila idejo o razčiščevanju projekta. Zdaj na veliko kadruje v HSE. Foto: Matej Leskovšek Da država že drugič v letu dni razmišlja o uvedbi posebnega dodatka za kritje izgub, ki jih ustvarja TEŠ, smo na Siol.net razkrili že novembra. Predlog je zavila v celofan tako imenovanega mehanizma prednostnega dispečiranja. Povedano preprosto, gre za dodatek na položnicah, namenjen subvencioniranju elektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz domačega premoga. 

To ne preseneča, saj so dodatki na položnicah že vrsto let najbolj priljubljena metoda domačih vlad pri usmerjanju energetske politike in odpravljanju njihovih napak. 

Še pred leti je električna energija pomenila skoraj polovico končnega zneska, ki so ga plačevala gospodinjstva s povprečno porabo. Danes se je to razmerje krepko nagnilo v prid drugih dajatev in dodatkov, ki so se v zadnjih letih namnožili kot gobe po dežju. 

 

Vsi dodatki slovenskih plačnikov elektrike

Odjemalci električne energije v Sloveniji tako danes že plačujemo:

  • omrežnino, s katero krijemo stroške delovanja treh podjetij oziroma institucij: Elesa, ki upravlja državno prenosno omrežje, torej daljnovode in drugo infrastrukturo, podjetja SODO, ki je zadolženo za tako imenovani distribucijski del istega omrežja, in Agencije za energijo, regulatorja domačega trga z električno energijo,
  • trošarino, ki jo določi država,
  • prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo z visokim izkoristkom,
  • prispevek za povečevanje energetske učinkovitosti in
  • prispevek za delovanje operaterja trga, ki je namenjen financiranju družbe Borzen.
 

Tudi SMC podlegel energetskim skušnjavam

Tako se je elektrika v Sloveniji dražila tudi v letih, ko so cene električne energije upadale. Na borzi v nemškem Leipzigu, kjer električno energijo kupujejo vsi evropski in slovenski trgovci, se je v prvih devetih mesecih leta 2016 pocenila za 15 odstotkov. V istem obdobju se je cena elektrike v Sloveniji podražila za dober odstotek.

Aktualni prvi mož HSE Gorazd Skubin, izbranec SMC, je pomoč države v obliki dodatka na položnicah dobil že pol leta po imenovanju. Aktualni prvi mož HSE Gorazd Skubin, izbranec SMC, je pomoč države v obliki dodatka na položnicah dobil že pol leta po imenovanju. Foto: Simon Plestenjak Kako je to mogoče? Odgovor na to vprašanje se skriva prav v dajatvah. Lani so se skupaj zvišale za devet odstotkov. Najbolj po zaslugi dviga prispevkov za povečevanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Samo med letoma 2005 in 2015 je skupna višina dajatev, ki jih plačujemo porabniki elektrike s povprečno porabo, po podatkih statističnega urada zrasla za 169 odstotkov. 

Edina razlika je, da smo v Sloveniji v zadnjih letih z dajatvami pretežno subvencionirali obnovljive vire energije, najbolj sončne elektrarne. Zdaj bomo z njimi znova pokrivali proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv, čeprav želimo z drugimi politikami postati ekološko bolj zavedna država.

Dodatek za TEŠ6 je zgodba vlade Mira Cerarja – prve vlade, ki s projektom ni imela (več) neposrednega opravka. Zanj so se v SMC odločili tudi zaradi lastne politične računice. Vlada ga je namreč predlagala le pol leta po tem, ko se je na položaj generalnega direktorja HSE povzpel Gorazd Skubin, izbranec SMC, ki zdaj zaposluje kadre te stranke. Dodatek naj bi Skubin dobil, ne da bi se resneje lotil poslovne sanacije skupine, na kar vse glasneje opozarjajo tako nekateri poslanci največje vladne stranke kot ostalih strank koalicije.

Kljub drugačnim predvolilnim napovedim so tudi v SMC ob vonju energetskega denarja očitno precej hitro izgubili voljo za razčiščevanje nepravilnosti, povezanih s TEŠ6. Edina izjema je nekdanji minister za finance Dušan Mramor, ki je HSE zaračunal pogodbeno kazen 100 tisoč evrov zaradi kršenja zavez iz poroštvene pogodbe. Zanje ni odgovarjal nihče.

Sojenja še ni. Zakaj ne?

Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ni želel slišati za nepravilnosti pri projektu. Julija 2010 je odstopil s položaja. Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ni želel slišati za nepravilnosti pri projektu. Julija 2010 je odstopil s položaja. Foto: Bor Slana Katarze, ki bi jasno odgovorila na vprašanja, kaj je šlo pri projektu narobe, kdo je za to kriv in kakšno kazen bo moral plačati, ni. Projekt so preiskovale številne institucije: policija, tožilstvo, vlada, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije, državnozborska preiskovalna komisija, finančna uprava, več revizorskih in svetovalnih hiš. V slabem desetletju se je nabralo za tone dokumentacije o nepravilnostih in odgovornih zanje. Pogodbe in druge listine je proučilo na stotine kriminalistov, odvetnikov, revizorjev, politikov … 

Za zdaj zaman. Ključni akterji v zadevi TEŠ6, ki naj bi Alstomu pomagali ustvariti za okrog 250 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, skoraj pet let po prvih hišnih preiskavah še niso dočakali sojenja. 

V zadevi se že približno dve leti  odloča o uvedbi sodne preiskave. Tožilstvo jo je zahtevalo zoper devet fizičnih oseb na čelu z Rotnikom, ki je v priporu preživel 40 dni, in dvema podjetjema. Lani poleti so na sodišču neuspešno poskušali zaslišati predstavnika Alstoma. Že oktobra lani je tožilstvo sodišču predlagalo, naj kljub temu odloči o začetku sodne preiskave. Tega sodišče še vedno ni storilo. 

Medtem so ključni odgovorni za projekt že našli nove službe. Rotnik že nekaj časa vodi Komunalno podjetje Velenje, ki je v večinski lasti velenjske občine. Bojan Brešar, njegova dolgoletna desna roka, je službo našel v nemškem podjetju, ki je TEŠ dobavilo skoraj 80 milijonov evrov vredno napravo za razgradnjo dimnih plinov. 

O odgovornosti nekdanjih vodilnih v HSE ne govori nihče več.

Pokojni Jože Zagožen je večkrat govoril, da s projektom TEŠ6 operativno ni imel nič. Njegov naslednik Borut Meh še do konca novembra 2009 ni imel vpogleda v pogajanja med TEŠ in Alstomom. Kljub temu je nekaj dni pozneje v Francijo nakazal plačilo 85 milijonov evrov. S tem je zabetoniral projekt, takrat še poln okostnjakov v omarah. S te točke ni bilo več vrnitve. Meh je danes član uprave podjetja Slovenski državni gozdovi, velja pa za osebo z velikim kadrovskim vplivom v SMC. 

Politični buldožer, ki je ril naprej

In politika? 

Projekt TEŠ6 je predvsem plod velike interesne koalicije SD-SDS. Rodil se je v obdobju prve vlade Janeza Janše. Člana SDS sta bila Jože Zagožen in tedanji nadzornik TEŠ Franc Sever. Energetsko dovoljenje je projekt dobil v obdobju ministrovanja Andreja Vizjaka

Franc Križanič je v obdobju nastajanja bloka 6 za TEŠ pisal študije. V vladi Boruta Pahorja je bil minister za finance, pristojen tudi za državna poroštva za projekt. Franc Križanič je v obdobju nastajanja bloka 6 za TEŠ pisal študije. V vladi Boruta Pahorja je bil minister za finance, pristojen tudi za državna poroštva za projekt. Foto: STA Gotovo dejstvo je TEŠ6 postal v obdobju vlade Boruta Pahorja. Franc Križanič, minister za finance iz vrst SD, je bil pred tem svetovalec TEŠ. Poslansko skupino SD je vodil Bojan Kontič, župan Velenja, nadzorni svet HSE pa član te stranke Franc Žerdin. Iz iste stranke se je leta 2013 na čelo TEŠ zavihtel Peter Dermol, ki se je podpisal pod zadnjo večjo podražitev projekta. SD je na položaj predsednika upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe, predhodnice današnjega Slovenskega državnega holdinga (SDH), še leta 2009 imenovala Rotnika. 

Pri tem ne smemo zanemariti "aktivne pasivnosti" tedanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, Velenjčana, ki je ob serijskih razkritjih nepravilnosti, povezanih s TEŠ6, v letu 2010 zamižal na obe očesi. Spomnimo, takrat se je razkrilo, da pogodba z Alstomom, ki jo je podpisal Rotnik, velja tudi v primeru korupcije. Pri TEŠ6 nič ni bilo naključno. 

Gregor Golobič, nekdanji predsednik Zares, edine parlamentarne stranke, ki je javno nasprotovala projektu, je TEŠ6 že leta 2010 označil za "Patrio vlade Boruta Pahorja". 

A politični buldožer je ril dalje. Ko je LDS leta 2011 za ministra za gospodarstvo predlagala Tomaža Orešiča, so v SD njegovo imenovanje pogojevali z naklonjenostjo projektu TEŠ6. Nekakšno pokroviteljstvo nad nemoteno izvedbo projekta je pozneje prevzela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Njen tedanji član uprave Marko Golob je bil goreč zagovornik TEŠ6 in Rotnikov podpornik. 

Borut Pahor je kot predsednik vlade leta 2010 obiskal TEŠ in podprl gradnjo bloka 6. Danes je predsednik republike. Borut Pahor je kot predsednik vlade leta 2010 obiskal TEŠ in podprl gradnjo bloka 6. Danes je predsednik republike. Foto: Matej Leskovšek Finale je sledil leta 2012, ko je Sloveniji spet vladal Janez Janša. Njegova vlada si je umila roke in odločanje o državni podpori projektu raje prepustila poslancem. V tretjem poizkusu je državni zbor izglasoval zakon, s katerim država jamči za posojilo TEŠ pri Evropski investicijski banki (EIB). Če se bo z njegovim odplačevanjem zalomilo, bo dolg – 440 milijonov evrov – morala pokriti država. 

Za zakon so glasovali poslanci Socialnih demokratov, SDS, LDS, DeSUS, SLS, Državljane liste in en poslanec Pozitivne Slovenije. Sledila je le še ena, bežna napoved razčiščevanja odgovornosti za projekt, od katerega je vlada Alenka Bratušek hitro odstopila.  

Vsa politična razčiščevanja so se končala na klasični slovenski način – da kriv v resnici ni bil nihče. Tudi na to se spomnite, ko boste prvič plačali dodatek na položnici. 

SD moti politizacija TEŠ6, poslanci SDS pa glasujejo po svoji vesti

V SD menijo, da "je bilo o projektu TEŠ prelitega že veliko črnila in  v javnosti izgovorjenih veliko besed": "Žal prevečkrat tudi takšnih, ki so sodile na pamet, posredno ali neposredno kazale na določene politične stranke, posameznike ali na tako imenovane lobije, nemalokrat na podlagi namernih političnih insinuacij."

V SDS danes poudarjajo, da je za zakon o poroštvih glasovalo le šest njihovih poslancev. A njen kader je postavil temelje projekta v obdobju prve vlade Janeza Janše. V SDS danes poudarjajo, da je za zakon o poroštvih glasovalo le šest njihovih poslancev. A njen kader je postavil temelje projekta v obdobju prve vlade Janeza Janše. Foto: Ana Kovač "Zavzemamo se, da se o podobnih pomembnih projektih v Sloveniji, na vseh področjih, v prihodnje odloča po zelo tehtnih in strokovnih kriterijih," so poudarili v stranki, ki jo vodi Dejan Židan. "Govoriti o odgovornosti posamezne stranke tudi pri tem projektu pa žal glede na izkušnje projekt spet postavlja na polje politizacije, ki je je bilo očitno pri TEŠ 6 že preveč," še dodajajo v stranki, ki razčiščevanje morebitnih nepravilnosti prepušča pristojnim organom.  

V SDS so nas opozorili, da "je poroštveni zakon za TEŠ6 v parlamentarno proceduro leta 2012 kot prvopodpisani vložil takratni poslanec SD Srečko Meh".

"Ker predlog zakona ni vseboval nobenih finančnih pogojev za poroštvo, je vlada pripravila predlog dopolnitev zakona, s katerim je zahtevala izpolnjevanje vrste pogojev za odobritev poroštva, hkrati pa tudi ugotavljanje odgovornosti za pretekle nepravilnosti in pomanjkljivosti v tem projektu," so poudarili v stranki, ki jo vodi Janez Janša. 

Dodali so, da "so poslanci SDS glasovali po svoji vesti". "Za zakon je glasovalo le šest poslancev SDS, predlog zakona pa bi bil izglasovan tudi brez njihove podpore," so še pojasnili.

Komentarji

79

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • matija11 / 11.02.2017. ob 07:53 +17 - 1

    To je realnost slovenskih politikov! Nesposobnost, korupcije in provizije! Plačamo pa tisti, ki jih nihče ni nič vprašal!

    +17 - 1
  • jugda / 11.02.2017. ob 08:53 +12 0

    Rotnika, Medveda pa "sindikalista" je potrebno razlastiti vseh nakradenih miljonov, apartmajev in vikendov, naložiti še enkrat toliko denarne kazni in za vsakih 150 evrov dve leti aresta...

    +12 0
  • Podgorka / 11.02.2017. ob 07:32 +10 - 1

    Enako zgodbo želijo speljati s 3. razvojno osjo na trasi Velenje - Šentrupert. Preplačan, nepotreben projekt z istimi akterji... Korošci: izviseli boste, Slovenci: preplačali bomo! Novinarji:raziščite še to!

    +10 - 1
delitve: 473
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin