Sreda, 11. 5. 2016, 6.00
6 let, 7 mesecev
Potrjeno: Hrvati v naskoku na drugo največjo zavarovalniško skupino v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
20
Potem ko so hrvaška podjetja prevzela vso slovensko prehrambno verigo od Mercatorja in Droge Kolinske do Žita, uradno potrjujejo, da so se zdaj lotila še slovenskih finančnih podjetij.
Poudarki:
- Rovinjska Adris Grupa, ki je lastnica največje hrvaške zavarovalnice, je začela postopek za povečanje lastništva v drugi največji slovenski zavarovalniški skupini Savi Re.
- Adris Grupa je za Republiko Slovenijo druga največja lastnica skupine Sava Re.
- Aktivnosti hrvaške Adris Grupe v lastništvu druge največje zavarovalniške skupine so presenetile največjega lastnika – Republiko Slovenijo.
- Vrednost zavarovalniške skupine Sava Re na borzi je 250 milijonov evrov.
- Slovenska Sava Re in hrvaška Adris Grupa sta v regiji konkurenta. Zdaj lahko Hrvati blokirajo slovenske načrte v regiji.
Rovinjska Adris Grupa v lasti enega najbogatejših Hrvatov Anteja Vlahovića, ki je lastnica vodilne zavarovalnice na Hrvaškem Croatie osiguranje, je pred dnevi pri naših regulatornih organih začela pridobivati dovoljenja za povečanje lastništva v Savi Re, drugi največji zavarovalniški skupini v Sloveniji. Sava Re pod svojim okriljem združuje tudi Zavarovalnico Maribor in Tilio. Če bo dobila dovoljenje regulatorja, bo lahko delež povečala do 33 odstotkov, torej tik pod prevzemni prag.
Skrivalnice Adrisa v Savi Re
Iz delniške knjige Save Re ne lastništvo Croatie osiguranje ne Adrisa uradno ni razvidno. Že več let se namreč skrivata za fiduciarnimi računi hrvaških bank. Do marca letos je Croatia osiguranje priznavala, da obvladuje nekaj manj kot desetodstotni delež, takrat pa so javnost prek zagrebške borze obvestili, da je pridobila dodatnih okoli pet odstotkov delnic. Skupaj ima torej v lasti nekaj manj kot 15 odstotkov Save Re. Včeraj so nam v njenem lastniku Adrisu priznali, da so v njihovi lasti še štirje odstotki delnic.
"Drži, da Adris Grupa skupaj z odvisnimi družbami obvladuje več kot 19 odstotkov lastništva Save Re in da smo v skladu z zakonodajo zaprosili za dovoljenje za povečanje svojega deleža," so pojasnili. To pomeni, da je Adris drugi največji posamični lastnik Save Re za državo, ki skupaj s svojimi pokojninskimi in vzajemnimi skladi obvladuje okoli 40 odstotkov delnic.
Skrivanje Adrisa za fiduciarnimi računi je v zadnjih letih podžigalo ugibanja o tem, koliko delnic Save Re ima dejansko v lasti. Analitiki in poznavalci dogajanja se sprašujejo tudi, ali ima Adris že sklenjene dogovore o nakupu dodatnih deležev z nekaterimi večjimi delničarji.
Finančni minister Dušan Mramor ni naklonjen naskoku Adrisa na Savo Re.
Mramor ne da Save Re
Posamezni člani vlade, med njimi finančni minister Dušan Mramor, niso naklonjeni naskoku Adrisa na Savo Re. Tudi zato so v Savi Re pod vodstvom Zvonka Ivanušiča že pred časom začeli obrambne manevre. Oblikovali so sklad lastnih delnic in pridobili desetodstotni delež delnic Save Re. S tem so vplivali tudi na gibanje tečaja na borzi, kar je Adrisu podražilo nakupe delnic. Obsežne pakete delnic so v Savi Re kupili od družb skupine KD Matjaža Gantarja.
Čeprav so se v zadnjih mesecih širile govorice, da je Adris opustil večletne načrte za naskok na Savo Re, zlasti zaradi slabšega poslovanja Croatie osiguranje od načrtov, njegova zadnja dejanja kažejo ravno nasprotno.
Adris in Croatia osiguranje sta prejšnji teden na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) poslala vlogo, v kateri prosita za dovoljenje za povečanje kvalificiranega deleža, in sicer v razponu od 20 do 33 odstotkov, kolikor znaša prag za objavo prevzema. To so nam včeraj potrdili tudi na sedežu hrvaške skupine.
Sedež Save Re v Ljubljani:
Adris po dostopnih informacijah ne bi smel imeti težav s pridobitvijo dovoljenja, saj je že leta 2014 prepričal hrvaškega regulatorja in postal lastnik Croatie osiguranje. Glede na to, da je Adris lani za pol milijarde evrov prodal Tobačno tovarno Rovinj, ne bo imel težav niti z dokazovanjem, da je skupaj s Croatio osiguranje finančno sposoben postati lastnik Save Re.
Ne nazadnje bo Adris na letošnji skupščini delničarjev v kapitalske rezerve prenesel za več kot 250 milijonov evrov lanskega dobička. Toliko znaša tudi tržna kapitalizacija Save Re.
Kaj bo storil regulator?
Edino vprašanje, pri katerem bi se lahko pojavili zapleti, je transparentnost lastništva. Če bi AZN ob pregledu preteklega pridobivanja delnic ugotovila, da je Adris kršil zakonodajo, bi mu lahko zavrnila izdajo dovoljenja oziroma celo zamrznila njegovo lastništvo v Savi Re.
Da bi se zavarovali pred prevzemom Adrisa, so v Savi Re pod vodstvom Zvonka Ivanušiča že pred časom začeli obrambne manevre. Oblikovali so sklad lastnih delnic in pridobili desetodstotni delež delnic Save Re. S tem so vplivali tudi na gibanje tečaja na borzi, kar je Adrisu podražilo nakupe delnic.
Postopki, ki jih je pred AZN sprožil Adris, bodo odgovorili na vprašanje, ali sta Adris in Croatia osiguranje do zdaj kršila zakonodajo. Ker ima Sava Re visokih deset odstotkov lastnih delnic, s katerimi na skupščinah ne sme glasovati, ima Adris dejansko že zdaj delež, večji od dovoljenega.
Državna obramba je mrtva črka na papirju
Poznavalci zavarovalniškega trga dvomijo, da namerava Adris v Savi Re ostati le kot portfeljski vlagatelj. Pričakujejo, da si bo prizadeval izpeljati njen prevzem. To je vsaj za zdaj v nasprotju z interesi države. Državni zbor se je namreč s strategijo upravljanja naložb države odločil, da bo Sava Re pomembna naložba, v njej pa bo država ohranila najmanj 25-odstotni delež. S tem je strateškim vlagateljem, tudi Adrisu, dala vedeti, da vsaj v kratkem ne bo privatizacije.
Obenem se je država zaradi političnih razlogov odločila, da bo tako kot v primeru Krke in Petrola tudi pri Savi Re skušala onemogočiti koncentracijo lastništva. Nihče od zasebnih lastnikov Save Re tako ne bi smel obvladovati deleža, večjega od državnega.
Ta določba, ki izhaja iz strategije upravljanja državnega premoženja, bi morala biti zapisana v statutu Save Re, a bo ostala zgolj mrtva črka na papirju. Adris naj bi namreč trenutno že obvladoval najmanj 22 odstotkov glasov na skupščini Save Re (22 odstotkov zato, ker Sava Re s svojimi delnicami ne sme glasovati, kar avtomatsko pomeni, da je delež preostalih delničarjev večji od dejanskega), zato brez njegovega soglasja ni mogoče več spreminjati statuta. To posledično pomeni, da država brez soglasja Adrisa ne more več sama odločati o povečevanju kapitala in skladu lastnih delnic v Savi Re.
Naskok na Savo Re je le ena od potez, ki jih je v zadnjih treh letih na kapitalsko-politični šahovnici odigral Ante Vlahović, največji lastnik Adris Grupe in eden najvplivnejših hrvaških poslovnežev.
Hrvaška noga med vrati
Da so aktivnosti Adris Grupe v Savi Re presenetile državo, bi lahko potrjeval tudi odgovor SDH. "Strategija določa omejitev koncentracije lastništva v družbi Sava Re, ki pa jo je, zaradi razpršenosti lastništva v družbi in težav v zvezi z razkrivanjem podatkov o dejanskih lastnikih delnic na fiduciarnih računih, v praksi težje izvajati kot v primeru družb, v katerih ima država 75-odstotni ali večji delež glasovalnih pravic," so nam pojasnili.
Ob tem je pomembno še dejstvo, da sta tako Sava Re kot Adris konkurenta v regiji jugovzhodne Evrope. V Adrisu imajo tako v rokah vzvod za blokiranje morebitnih večjih širitvenih načrtov Save Re, ki bi zahtevali dodatni kapital, na primer za nakup zavarovalnice Sarajevo osiguriranje. K temu jo nagovarja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), 6,2-odstotna lastnica Save Re.
Ovire za prevzem
V tem trenutku se zdi, da je pred Adrisom več zaprtih kot odprtih vrat za uresničitev načrtov o prevzemu. Eno od vprašanj je, kdo od obstoječih večjih delničarjev bi sploh prodal delnice Adrisu. Eden od potencialnih prodajalcev bi lahko bil EBRD, vendar naj bi po naših informacijah v prihodnjih letih še ostal v lastništvu.
"Zanimanje različnih investitorjev, med njimi tudi Adrisa, za lastniški vstop v Savo Re je legitimno in razumljivo glede na relativno dobro poslovanje družbe in skupine Sava Re," so dodali na SDH.
Sedež Adrisa v središču Rovinja:
Šahovnica Anteja Vlahovića: zavarovalnice, marine in obramba Adrisa
Naskok na Savo Re je le ena od potez, ki jih je v zadnjih treh letih na kapitalsko-politični šahovnici odigral Ante Vlahović, največji lastnik Adris Grupe in eden najvplivnejših hrvaških poslovnežev.
Vlahović za zdaj igra na treh frontah.
Prva je povezana z zavarovalništvom, novo ključno dejavnostjo Adrisa po lanski, pol milijarde evrov vredni odprodaji Tobačne tovarne Rovinj. Kot je znano, je Adris v času vlade Zorana Milanovića postal večinski lastnik Croatie osiguranje, največje hrvaške zavarovalnice. To naj bi Vlahović uporabil kot most za prodor v Slovenijo, kjer mu vrata do Zavarovalnice Triglav za zdaj ostajajo zaprta, ne pa tudi do Save Re.
Druga Vlahovićeva fronta je notranjepolitična. Prodaja Croatie osiguranje Adrisu je takrat razburila politiko. Kmalu zatem je Milanovićevo vlado zapustil minister za finance Slavko Linić, ključni Vlahovićev politični zaveznik, v saboru pa so se pojavile zahteve za revizijo dogovora z Adrisom. Hrvaška država ima še vedno v lasti skoraj 29 odstotkov Croatie osiguranje, še vedno pa ni znano, ali bo vlada Tihomirja Oreškovića ta delež uvrstila na seznam za privatizacijo.
Ko je bilo po zadnjih volitvah jasno, da bo hrvaško vlado vodil neodvisni tehnični mandatar, je bil eden od dveh kandidatov za ta položaj Damir Vanđelić, investicijski direktor Adris Grupe.
Najnovejše razkritje, da je bila žena Tomislava Karamarka, predsednika HDZ, več let na plačilnem seznamu Mola, bi lahko potrjevalo indice, da ima tudi J&T več kot dobre zveze z vladajočo stranko. To bi pojasnilo, zakaj je Vlahović pri obrambi Adrisa posegel po najmočnejših orožjih, med njimi tudi ameriški investicijski banki JP Morgan, ki mu svetuje pri obrambi.
Vlahović si namreč že dlje časa prizadeva za nakup državne verige hrvaških marin ACI. Medtem ko so bili v Milanovićevi vladi pripravljeni v solastništvo ACI prepustiti Adris, je veliko vprašanje, ali bodo tudi njihovi nasledniki imeli enako razumevanje za Vlahovićeve ambicije. Ob dejstvu, da se za ACI resno zanima tudi turška skupina Dogus, ne gre prezreti, da se je Orešković konec aprila v Zagrebu srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Ta je napovedal val turških vlaganj na Hrvaškem.
S tem je povezana tudi tretja Vlahovićeva fronta – obramba lastništva Adris Grupe. Njegov lastniški blok skušata že od lani prebiti nekdanji član uprave Adrisa Plinio Cuccurin, ki ima v lasti osem odstotkov rovinjske skupine, in slovaško-češka finančna skupina J&T.
Ta ima vse bolj pomembno vlogo v kapitalskih procesih na Hrvaškem in v Sloveniji. V času vojne med hrvaško državo in Molom za Ino je delnice kupovala za Madžare, prek fiduciarnega računa v Pragi pa ima v lasti okrog 13 odstotkov Petrola. J&T ima na Hrvaškem že v lasti Sunčani Hvar, Vaba banko in reški Novi list, najpomembnejši tiskani medij na Vlahovićevem "dvorišču".
Najnovejše razkritje, da je bila žena Tomislava Karamarka, predsednika HDZ, več let na plačilnem seznamu Mola, bi lahko potrjevalo indice, da ima tudi J&T več kot dobre zveze z vladajočo stranko. To bi pojasnilo, zakaj je Vlahović pri obrambi Adrisa posegel po najmočnejših orožjih, med njimi tudi ameriški investicijski banki JP Morgan, ki mu svetuje pri obrambi.
Po visoki izgubi Croatia osiguranje lani z dobičkom
Croatia osiguranje je lani končala prvo fazo prestrukturiranja, ki je bila posledica lastniških sprememb v letu pred tem.
V letu 2015 je imela 395 milijonov evrov obračunane bruto premije, kar predstavlja 3,5-odstotno rast glede na predhodno leto. Po nekajletnem padanju se je njen tržni delež stabiliziral pri 29 odstotkih, kar je 0,3 odstotne točke več kot v letu 2014. Ustvarila je skoraj 15 milijonov evrov dobička, medtem ko je leto 2014 končala z 62 milijoni evrov izgube.
Za letošnje leto je vodstvo napovedalo nadaljevanje druge faze prestrukturiranja, v katerem bo poudarek na ohranjanju in krepitvi tržnega deleža ter nadaljnjem zmanjševanju stroškov.
20