Ponedeljek, 26. 3. 2018, 4.01
6 let, 1 mesec
Postavil Lisco na noge, zdaj odhaja v tekmo za župana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,00
1
Od Lisce se poslavlja dolgoletni prvi mož, ki je tekstilno tovarno postavil ob bok najuspešnejšim podjetjem v državi.
Krepitev lastne blagovne znamke Lisca, širitev maloprodajne mreže v tujini in spletna trgovina, pri kateri obstaja veliko potenciala za povečanje prometa.
To bodo po besedah Marka Ninčeviča, bodočega generalnega direktorja Lisce, glavni poudarki nadaljnjega razvoja tega priznanega ponudnika ženskega perila in kopalk.
Goran Kodelja čez dobre tri mesece zapušča Lisco.
“Lisca bo sledila začrtani poti, zastavljeni pred desetimi leti,” je povedal. Za nikogar ne bodo šivali, temveč bodo vlagali v dizajn in know-how, kar jim prinaša višjo dodano vrednost. Izdelke Lisce sicer šivajo v lastni tovarni na jugu Srbije in na Daljnem vzhodu.
Z začetkom julija bo Ninčević na čelu Lisce nasledil Gorana Kodeljo, ki je med najbolj zaslužnimi za poslovno preobrazbo sevniške družbe in njene rekordne rezultate. Kodelja se po 13 letih poslavlja.
Predčasno prevzema krmilo Lisce
“Moja odločitev je osebne narave, moji prihodnji cilji pa so povezani z delovanjem v domači občini Vipava,” je povedal Kodelja. Po naših informacijah se bo na prihajajočih novembrskih lokalnih volitvah potegoval za župana Vipave.
"Marko Ninčević je bil pripeljan v Lisco z namenom, da bi nasledil dosedanjega generalnega direktorja ob izteku mandata konec leta 2019. Ta mandat se predčasno zaključuje. Imenovanje Marka Ninčevića je zato logična poteza,” je za Siol.net povedal lastnik Lisce Dari Južna.
Ninčević je bil pred tem eden od vodilnih v Gorenjski banki, kjer je zasedal položaj izvršnega direktorja za področje tveganj. Septembra lani se je preselil v Lisco, kjer je postal Kodeljev namestnik.
Ninčevič in Kodelja sta že pred tem sodelovala. Gorenjska banka je namreč leta 2015 prevzela financiranje Lisce in je danes pomemben financer družbe. Ninčevič se je spomladi 2016 tudi udeležil slavnostnega odprtja prodajalne Lisca na Bledu.
Marko Ninčević in Dari Južna v družbi Mateje Kociper, mis Slovenije leta 2015.
Letos načrtujejo rekordne rezultate
Za Lisco je nekoliko slabše leto, vendar še vedno eno najboljših v njeni zgodovini.
Ustvarili so nekaj manj kot tri milijone evrov čistega dobička. To je osem odstotkov manj kot v rekordnem letu 2016, in sicer zaradi petodstotnega povišanja plač v začetku leta in nekaterih vlaganj.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je lani znašal 4,8 milijona evrov. Bančne obveznosti so znižali za pet odstotkov in zdaj znašajo 8,3 milijona evrov.
V letošnjem letu načrtujejo sedemodstotno rast prodaje. Znašala naj bi 35,8 milijona evrov, kar bi bilo največ v zgodovini. Čisti dobiček naj bi se povečal na 3,45 milijona evrov in dosegel 18-odstotno rast. EBITDA pa naj bi dosegel 5,36 milijona evrov.
Ninčević je izpostavil, da bodo v Lisci krepili kopalni program, kjer gre za kompleksne izdelke z višjo dodano vrednostjo oziroma maržo.
Veliko poudarka bodo dali tudi spletni prodaji in digitalnemu marketingu. Lisca namreč trenutno prek spleta ustvari zgolj okoli pet odstotkov prodaje, medtem ko pri konkurenci v tujini ta delež dosega deset odstotkov in več.
Glavnino prodajo v tujini
Lisca, ki glavnino izdelkov proda na tujih trgih, ima v Sloveniji okoli 30 lastnih in franšiznih prodajaln, skupaj z drugimi državami pa že 134. Lani so odprli osem novih. Med temi v Salzburgu prvo Liscino trgovino v Avstriji in prve tri v ukrajinskem Kijevu. Preostale štiri so odprli v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Njihovi najpomembnejši trgi so Italija, Nemčija, Rusija in Češka. Čedalje več aktivnosti in sredstev usmerjajo tudi v spletno prodajo in sodobne komunikacijske kanale, saj želijo s tem tudi na tujih trgih pospešeno graditi prepoznavnost blagovne znamke.
Za naložbe so lani odšteli 1,44 milijona evrov, letos naj bi porabili približno enak znesek. Denar bodo v glavnem porabili za prenovo trgovin.
Lisca tudi iz leta v leto povečuje število zaposlenih. V celotni skupini, ki vključuje invalidsko podjetje Inde, podjetje Inplet in tovarno na jugu Srbije, je trenutno zaposlenih okoli 780 ljudi.
Veliko vlagajo v razvoj lastnih kadrov, vendar Ninčević opozarja, da jim v lokalnem okolju že primanjkuje ustreznih kadrov. Zato jih bodo primorani poiskati tudi v tujini.
Južna zaposlil že bančnika Hypa
Ninčević ni prvi znani bančnik, ki se je zaposlil v poslovnem imperiju Darija Južne.
Že leta 2014 je enega od vodstvenih položajev v Cestno gradbenem podjetju (CGP) iz Novega mesta prevzel Andrej Lah, nekdanji član uprave Hypo Alpe-Adria-Bank. Lah je v upravi CGP zadolžen za ekonomiko in finance.
Skupina CGP je v lanskem letu poslovala rekordno. Ustvarila je 141 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 12 milijonov evrov EBITDA in nekaj manj kot sedem milijonov evrov čistega dobička.
Tako kot Lisca tudi CGP in druga podjetja, ki sodijo v omrežje Darija Južne, ustvarjajo visoke dobičke in izplačujejo dividende. Toda ta sredstva ne pridejo v roke belokranjskega poslovneža, temveč se stekajo v krovni družbi Vizija Holding in Vizija Holding Ena, kjer so namenjena odplačilu bančnih posojil.
“V lanskem letu smo v celoti predčasno poplačali obveznosti do Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Večino posojil smo refinancirali pri komercialnih bankah, pomemben del pa pokrili z lastnimi sredstvi,” je povedal Južna.
Celotna njegova skupina je imela konec lanskega leta za manj kot 80 milijonov evrov finančnih obveznosti.
Mali delničarji nezadovoljni z denarno odpravnino
Dari Južna ima v zadnjem času tudi težave z malimi delničarji.
Konec lanskega leta se je odločil za izključitev nekaj več kot 750 malih delničarjev družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena, prek katerih med drugim obvladuje družbe Lisca, CGP, Strešnik, Tiskarna Novo mesto in Hidrotehnik.
Mali delničarji so se odzvali burno, saj jim je ponudil razmeroma nizko denarno odpravnino. Za vsako delnico bodo prejeli vsega dva evra, kar pomeni, da Južna vsako od družb vrednoti na zgolj nekaj več kot štiri milijone evrov. Za primerjavo, konec leta 2016 sta imeli družbi skupaj več kot 150 milijonov evrov kapitala.
Mali delničarji so na skupščini napovedali izpodbijanje sprejetih sklepov, vendar se nato nobeden od njih ni odločil za vložitev tožbe. Ali bodo zahtevali sodno preveritev ponujene denarne odpravnine, še ni znano.
1