SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Postaja Slovenija davčni pekel?

2

termometer

Francozom zaradi visokih davkov prekipeva. Tudi Nemci niso navdušeni nad načrti za višje davke. Kako visoke davke prenesejo davkoplačevalci? Kdaj dviganje davkov zmanjša prilive v državno blagajno?

Leta 2012 so se v Franciji po pisanju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung dvignile davčne obremenitve gospodinjstev in podjetij za 22 milijard evrov, za kar je bila delno odgovorna tudi prejšnja konservativna oblast.

Davčno obremenjevanje Francozov Letos se je obremenitev dvignila za nadaljnjih 24 milijard evrov (po številnih izračunih pa celo za 33 milijard evrov), prihodnje leto naj bi se davčne obremenitve dvignile za nadaljnjih šest milijard. Šele leta 2015 naj bi bilo konec dvigovanja davčnih obremenitev Francozov.

Nekateri mediji se zato že sprašujejo, ali Francija postaja davčni pekel. Celo francoski finančni minister Pierre Moscovici priznava, da številnim njegovim rojakom zaradi visokih davkov že prekipeva. Tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je posvaril francosko vlado, da z visokimi davki uničuje gospodarsko rast.

Slovenija prišla do meje davčnih obremenitev Do dviganja davkov prihaja tudi v Sloveniji. 1. julija smo dvignili DDV – splošno stopnjo z 20 na 22 odstotkov, znižano stopnjo pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ministrstvo za finance je pripravilo nov nepremičninski davek, še vedno se lahko uresniči vladna napoved o uvedbi kriznega davka, za polnjenje proračunske luknje vlada predlaga tudi davek na sladke pijače.

Po mnenju finančnega strokovnjaka Andraža Grahka je Slovenija prišla do meja davčnih obremenitev. Ni več manevrskega prostora. Z zadnjimi sprejetimi (dvig DDV) in napovedanimi davki (krizni davek, nepremičninski davek) smo izčrpali možnosti.

Neprivlačno davčno okolje Dejstvo je, da so v Sloveniji tudi nizki dohodki v odstotkih bolj obremenjeni kot v tujini. V Sloveniji moraš, tudi če zaposliš nekoga z minimalno plačo, plačati izjemno veliko prispevkov in davkov. Takšno davčno okolje ne privablja tujih naložb, opozarja Grahek.

Postaja Slovenija davčni pekel? "Lahko bi se govorilo o tem, zlasti v kontekstu, da zaradi davčnih obremenitev, ki se eksponentno dvigujejo, ne boste našli vlagateljev, ki bi vlagali v panoge z visoko dodano vrednostjo. Težava je tudi, ker so davki postali nepredvidljivi, saj je skoraj vsako leto nov davek."

Slovenija davčni pekel tudi zaradi davčne nepredvidljivosti Podjetja namreč načrtujejo naložbe za pet let vnaprej. Če se v tem času davčna zakonodaja spremeni dvakrat ali trikrat, je naložbe nemogoče načrtovati. Davčni pekel torej ne samo v smislu višine obremenitev, ampak tudi nepredvidljivosti in nepreglednosti davčnega okolja, kar odvrača mogoče vlagatelje, še ugotavlja Grahek.

Številni v primeru Francije opozarjajo, da v tej državi dviganje davkov dosega točko, ko se prihodki države z višanjem davkov nič več ne povečujejo, ampak zmanjšujejo. To je t. i. Lafferjeva krivulja, ki v ekonomiji ponazarja povezavo med davčno stopnjo in državnimi prihodki. O tem, da čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov, so sicer pisali že ekonomisti v 18. stoletju.

Lafferjeva krivulja: enak davčni izkoristek pri 30- ali 80-odstotni davčni stopnji Lafferjeva krivulja se imenuje po ameriškem ekonomistu Arthurju Lafferju, ki je narisal simetrično krivuljo, po kateri se prihodki države povečujejo do 50-odstotne davčne stopnje, če pa se davki povečajo nad to kritično točko, se prihodki države zmanjšujejo. Za primerjavo: v Sloveniji je pri dohodnini najvišja davčna stopnja 50 odstotkov, če znaša neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Po simetrični Lafferjevi krivulji tako država pobere enake prihodke pri 30- ali 80-odstotni davčni stopnji. Lafferjeve nasvete je upošteval ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je najvišjo davčno stopnjo znižal s 70 na 31 odstotkov. Obstaja pa tudi več asimetričnih različic Lafferjeve krivulje, ki kritično točko postavljajo od 33-odstotne (Dennis Prager) do 70-odstotne davčne stopnje (ekonomista Mathias Trabandt in Harald Uhlig).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin