SiolNET. Posel danes Novice
3,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poslujete ali delate v Avstriji? To so pravila, ki z novim letom veljajo pri sosedih.

3,73

termometer

Dunaj
Foto: Ana Kovač

Avstrija z novim letom uvaja strožje kazni za tuja podjetja in delavce, ki opravljajo storitve na avstrijskem trgu. Globe za kršitev pravil, povezanih s papirologijo, bodo astronomske. "Avstrijci pretiravajo, a pravila je treba spoštovati. Podjetja in posamezniki naj se zelo dobro pozanimajo o zahtevah in izpolnjevanju dokumentacije," svetuje Benjamin Wakounig iz Slovenske gospodarske zveze. 

Za številne izmed več sto podjetij in okoli 20 tisoč posameznikov iz Slovenije, ki delajo v Avstriji, z novim letom začenja veljati strožja zakonodaja, saj severna soseda uvaja nova pravila za storitve, ki jih tuja podjetja in posamezniki izvajajo na avstrijskem trgu. Avstrija s spremembami več zakonov uvaja strožji sistem jamstev, ki jih mora v primeru ugotovljenih nepravilnosti plačati podjetje oziroma naročnik storitve, in izredno visoke kazni, ki veljajo tudi v primeru kršitev, povezanih s papirologijo. 

"Glavna sprememba so kazni, ki se bodo povišale. Videti je, da se na ta način spet postavlja meja. Avstrija zapira trg," ugotavlja odvetnica Maria Škof iz zamejske odvetniške pisarne Grilc, Vouk, Škof in dodaja, da bodo spremembe poleg slovenskih, med temi so številni obrtniki, najbolj občutila še madžarska, češka in slovaška podjetja. 

Zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu

1. Velja od 1. januarja 2017.

2. Velja za: 
    - podjetja, ki na območju Avstrije opravljajo storitve,
    - čezmejno posojanje delovne sile,
    - delavce v kmetijstvu (sečnja lesa).

3. Izjeme: poslovni sestanki brez dodatnih storitev, udeležba na seminarjih in predavanjih, udeležba na sejmih razen pripravljanja/pospravljanja, udeležba na konferencah, kulturne prireditve na področju plesa, glasbe, gledališča in male umetnosti, udeležba na mednarodnih športnih prireditvah, mobilni delavci (izključno tranzit), vodilni delavci z mesečno plačo, ki je višja od 6.075 evrov, napotitev v okviru mednarodnega univerzitetnega izobraževanja, napotitev do dveh mesecev v okviru koncerna za namene razvoja, izobraževanja, projektiranja, izmenjave izkušenj, kontrolinga.

Spodkopavanje likvidnosti in kazni brez pravnomočnega sklepa "Avstrija z zakoni, ki določajo nerazumno visoke kazni, spodkopava likvidnost tujih podjetij," je prepričana odvetnica Maria Škof. "Avstrija z zakoni, ki določajo nerazumno visoke kazni, spodkopava likvidnost tujih podjetij," je prepričana odvetnica Maria Škof. Foto: Odvetniška pisarna Grilc Vouk Škof

1. Jamstvo, ki ga mora plačati naročnik, če storitev oziroma prispevki izvajalcu niso plačani. Omenjena ureditev sicer že velja, zakon pa določa jamstvo naročnika. "Stranka, torej končni naročnik, bo jamčila za plače in prispevke, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačalo podjetje oziroma delodajalec," je pred dnevi za Finance povedal Johann Picej iz celovške odvetniške pisarne Jaklitsch&Picej.

Upravno sodišče je v zvezi z jamstvi, ki so jih zoper podjetja izrekli organi, prejelo več pritožb podjetij. Zakon je poslalo v presojo avstrijskemu ustavnemu sodišču, odločitve še ni. 

Toda največja težava niso pravila o jamstvih, ampak njihovo izvajanje, poudarja odvetnica Maria Škof. "Določila o jamstvih so v zadnjem letu avstrijski organi na veliko izvajali. Ko je organ izvedel nadzor, so naročniku naložili plačilo jamstva v višini, ki je ustrezala neplačanemu znesku po pogodbi. A tu nastopi težava. Ta znesek je potem Avstrija uporabila kot varščino za morebitne kazni, kar pa je v nasprotju z veljavnimi predpisi." Škofova opozarja na direktivo 2014/67/EU, ki določa postopek, kako je treba izterjati kazni, in med drugim govori o tem, da organi jamstvenega zneska ne smejo uporabiti za plačilo kazni, temveč za plačilo neplačanih zneskov.

"In drugič, iz primerov, ki jih poznamo, lahko povemo, da se do zdaj še ni zgodilo, da bi varščino naročniku odmerili na podlagi pravnomočnega sklepa, ki bi ugotovil storitev prekrška. Pravilno bi bilo, če bi organi pred odredbo varščine preverili, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo plačilo morebitne kazni oteženo," komentira Maria Škof.

Prepričana je, da Avstrija s takšnim ravnanjem spodkopava likvidnost podjetij. "Imamo tudi primer, kjer so organi predpisali varščino 35 tisoč evrov. Kazen za podjetje je bila 11 tisoč, razlike v višini 24 tisoč evrov pa podjetju za zdaj niso vrnili."

obrtnik Foto: Reuters

Globe v nebo

2. Velika sprememba, ki jo za tuje podjetnike na svojem trgu uvaja Avstrija, so globe, ki so v nekaterih primerih astronomske. "Pred leti je bila po tej zakonodaji enkratna, to je skupna globa za prekršek 726 evrov. Zdaj uvajajo kazni za vsakega delavca in za vsak prekršek posebej," poudarja Maria Škof. 

Odvetnica težavo vidi v načinu izvajanja zakonodaje. "Za vsakega delavca in za vsak prekršek se globa računa posebej. Ko pride inšpektor na kontrolo in niso na mestu vsi dokumenti, je to en prekršek. Sledi naslednji ugotovljeni prekršek, da priglasitev delavcev ni bila pravočasna. Če v dokumentaciji manjka list papirja, je to že tretji prekršek in tako naprej. Tako lahko pridemo do zneskov sto tisoč evrov."

Zvišali pa so se tudi zneski sami. "Zdaj so od tisoč do 50 tisoč evrov. Minimalna kazen se lahko podvoji, če inšpektor ugotovi kršitve pri več kot treh delavcih. Direktiva 2014/67/EU resda pravi, da morajo biti kazni takšne, da odvračajo storilce prekrškov, ampak hkrati tudi piše, da morajo biti sorazmerne. Govoriti o tem, da je za manjkajoči list papirja sorazmerna kazen za vsakega delavca odmeriti tisoč ali več evrov kazni, je pa malo hudo."

Globe: Za kaj vas lahko med drugim oglobijo v Avstriji:

Dokumentacija:
-     neposredovanje dokumentov,
-     oviranje dostopa do poslovnih prostorov/delovišča,
-     oviranje ali oteževanje nadzora,
-     nedostopnost dokumentacije,
      Kazni: od 1.000 do 10.000 evrov na delavca in prekršek; v primeru ponovitve od 2.000 do 20.000 evrov; če so nepravilnosti pri več kot treh delavcih, je kazen od 2.000 do 20.000 evrov, v primeru ponovitve pa od 4.000 do 50.000 evrov. Globe so predvidene tudi v primerih, ko podjetje ne priglasi spremembe delavcev.

Plačilni dumping:
-     globa je odvisna od števila delavcev,
-     manj kot trije delavci: kazni od 1.000 evrov na delavca in storjeni prekršek, ob ponovitvi pa od 2.000 do 20.000 evrov; če so nepravilnosti pri več kot treh delavcih, so kazni od 2.000 do 20.000 evrov, ob ponovitvi od 4.000 do 50.000 evrov,
-     delodajalec je oproščen plačila kazni, če pred nadzorom plača razliko ali če to razliko (manjši znesek) poravna v predpisanem roku oz. če odgovorna oseba ni ravnala malomarno,
-     če podjetje nadaljuje kršitve, se mu lahko tudi prepove delo v Avstriji.

vir: Maria Škof, Grilc, Vouk, Škof

Benjamin Wakounig: "Imate primer podjetnika, ki v Avstrijo pripelje kartonaste škatle za pico in jih proda. Določbe zakona ga ne zadevajo. Po drugi strani pa je zakon napisan za obrtnika, ki pride v Avstrijo opravit storitev, na primer montirat okna." Benjamin Wakounig: "Imate primer podjetnika, ki v Avstrijo pripelje kartonaste škatle za pico in jih proda. Določbe zakona ga ne zadevajo. Po drugi strani pa je zakon napisan za obrtnika, ki pride v Avstrijo opravit storitev, na primer montirat okna." Foto: Bor Slana "Dumping je težava. Delavci naj dobijo, kar jim pripada. A resnica je, da je od vseh trenutno odprtih postopkov socialnega in plačilnega dumpinga zelo malo. Večina postopkov, v katerih so se znašla podjetja, se nanaša na 'vejice in pike', torej na formalnosti. Nekdo izbere napačen formular, ki se nanaša ali na podjemno pogodbo ali izposojanje delovne sile. Za kateri obrazec gre, je še odvetniku težko ugotoviti, kaj šele podjetniku, saj je treba preučiti vsak primer posebej. Poleg tega so kriteriji za ugotavljanje razlike v avstrijski sodni praksi drugačni od kriterijev, ki veljajo na evropski ravni," opozarja Škofova.

Benjamin Wakounig iz Slovenske gospodarske zveze pravi, da "Avstrija spreminja več zakonov, vendar se posebej osredotoča na socialni dumping. Pod tem nazivom skušajo 'spraviti skozi' več stvari. Pravijo namreč, da je zdaj ogrožena avstrijska socialna blagajna, v katero morajo Avstrijci plačevati več kot drugi."

Spremembe pri napotitvi delavcev

Ureditev, ki določa, kako je z napotitvijo delavcev, velja v Avstriji že danes. Prihaja pa ena sprememba, pravi Maria Škof: "Edino, kar je drugače, je, da je padel osemdnevni rok, ki je veljal pred tem. Najpozneje osem dni pred začetkom dela je bilo treba javiti spremembo delavcev. Zdaj velja, da jo je treba javiti do začetka dela, kar je edino razumno."
delavci Avstrija Foto: Reuters

Kaj svetujeta sogovornika

"Čeprav je Avstrija pretiravala z visokimi kaznimi in res veliko zahteva, absolutno zagovarjamo, da podjetja in posamezniki pravila v celoti spoštujejo. Vsak slovenski delavec in vsako slovensko podjetje, ki prihaja na avstrijski trg, naj se zelo dobro pozanima o zahtevah in izpolnjevanju dokumentacije. Če bodo sledili zahtevam, težav ne bo," svetuje Wakounig. Podobno pravijo tudi na naši gospodarski zbornici in pričakujejo, da bo težav, teh že zdaj opažajo precej, v prihodnje še več. S tem namenom 16. januarja tudi organizirajo seminar o novi avstrijski zakonodaji. 

Na GZS še pravijo, da so od gospodarskega in zunanjega ministrstva zahtevali reakcijo. Do ravnanja Slovenije je kritična Maria Škof. "V Sloveniji oblasti le gledajo, češ da je zakon napisan zoper vsa, tudi avstrijska podjetja. Hkrati pa ne vidijo, da je, čeprav je napisan nediskriminatorno, zaradi načina izvajanja diskriminatoren. Naj spomnim, da je po pogodbi o delovanju EU vsaka, tudi posredna diskriminacija kršitev evropske pogodbe."

Kaj odgovarjajo na Počivalškovem ministrstvu

Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da se nanje zaradi težav pri opravljanju storitev naših podjetij v Avstriji obrača vedno več podjetij. Trdijo, da so dejavno vključeni v reševanje problematike ter da pri tem sodelujejo z obrtno in gospodarska zbornico.

Na zasedanju skupnega odbora Slovenija-Štajerska v začetku decembra v Gradcu so avstrijski strani predstavili konkretne težave naših podjetij pri čezmejnem/občasnem delovanju v Avstriji, so zapisali. "Predstavnik deželne vlade je dejal, da bo Štajerska to problematiko posredovala na federalno raven in na zvezno raven poslala noto s prošnjo po pojasnitvi nesorazmernih zahtev in s priporočili za uporabo sorazmernih ukrepov pri izvajanju zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga."

Dodajajo, da je delovnopravna zakonodaja v pristojnosti držav članic, dokazovanje kršitev kriterija nesorazmernosti pa izjemno težavno." Podjetja se sicer lahko v primeru konkretnih težav obrnejo na njihov slovenski center SOLVIT, ki je brezplačni sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU, so še zapisali.

 

Na zunanjem ministrstvu v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil notranjega trga in delovnopravne zakonodaje napotujejo na gospodarsko ministrstvo in ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Slovenska podjetja in obrtnike naprošajo, naj navedejo zelo konkretne primere kršitev in ovir, če menijo, da te obstajajo. "Le na takšni osnovi in ob jasnem dokazilu, da gre za diskrimininatorne pogoje oziroma obravnavo v primerjavi z avstrijskimi in ostalimi ponudniki storitev, je sploh mogoče pridobiti osnovo za ukrepanje."  

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 50
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin