SiolNET. Posel danes Novice
6,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Posli Musarja in prijateljev: razkosano tovarno prenesli na nemški nabiralnik

6,95

termometer

Aleš Musar
Foto: Simon Plestenjak

Razkosanje SCT Strojegradnje, tovarne gradbenih strojev, ki je na svojem vrhuncu zaposlovala okrog dvesto ljudi, je po desetletju in pol končano.

Njene ostanke so Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konič, trije poslovneži, ki so sprva delovali v skupini Aktiva pidovskega barona Darka Horvata, a so nato šli svojo pot, prodali novemu lastniku. To je postalo podjetje nabiralnik iz Nemčije, ki ga obvladuje Habinc.

Zgodba o uspehu, ki jo je pokopala tranzicija

Ljubljanska tovarna je primer nekoč uspešnega gradbenega podjetja, ki je v obdobju tranzicije postopoma izginilo z radarja.

Še do leta 1997 je bilo del poslovnega sistema SCT. Ob privatizaciji je prešlo v roke Horvatove Aktive, ki ga je leta 2003 kot del delitvene bilance prodala trem nekdanjim uslužbencem: Musarju, Habincu in Koniču. Ti so nato iz družbe izplačali (nekdanje) zaposlene, ki so imeli v lasti 43 odstotkov delnic.

Podjetje SCT Strojegradnja, tovarna gradbenih strojev, je bilo do leta 1997 del poslovnega sistema SCT. Podjetje SCT Strojegradnja, tovarna gradbenih strojev, je bilo do leta 1997 del poslovnega sistema SCT. Foto: Bojan Puhek Musar, bolj znan kot mož nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, Habinc in Konič so v roke dobili podjetje, ki je bilo zgodba o uspehu. V proizvodnih prostorih v Mostah je delalo več kot 140 ljudi, prodajali so na nekatere največje evropske trge, na letni ravni pa so ustvarili več kot 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Pod črto je družbi, ki so ji novi lastniki nadeli ime Strenia, ostajalo več milijonov evrov dobička.

Zemljišče v roke trojice, delavci pa na cesto

A trojico poslovnežev, ki je Strenio sprva obvladovala prek podjetja S. T. Hammer, ustanovljenega s tremi britanskimi funti vplačanih delnic na britanskih Kanalskih otokih, je precej bolj zanimalo nekaj drugega: lokacija, na kateri je stala ljubljanska družba. 

Šlo je za 36 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na Kavčičevi ulici v Mostah. Na njem so načrtovali za več deset milijonov evrov vredno gradnjo prestižne stanovanjske soseske K 66. Ta je del projekta Partnerstvo Šmartinska, največjega urbanističnega projekta v državi, ki obsega 228 hektarov veliko območje, po izbruhu gospodarske krize pa je povsem zastal. 

Leta 2009 so Musar, Habinc in Konič Strenio zaradi upadanja naročil v gradbeništvu poslali v likvidacijo. Delo je izgubilo 127 ljudi. Manjši del so prezaposlili v hčerinskem podjetju Strenia IND, ki je nadaljevalo delo. 

Posel stoletja za Musarja in prijatelje

Leta 2012 je Strenia IND prešla v last AG, krovnega finančnega holdinga v imperiju trojice Musar-Habinc-Konič. Njena zemljišča so do leta 2014 postopoma prenesli na druga svoja podjetja. Strenia tako po javno dostopnih podatkih ni več njihova lastnica. Vrednost teh zemljišč je direktor ABC Nepremičnin Andrej Kuplenk pred krizo ocenil na med 14 in 22 milijonov evrov.

Za primerjavo: Musar, Habinc in Konič so pred leti za Strenio po dostopnih podatkih plačali nekaj več kot dva milijona evrov. 

Pred dnevi so tako Musar, Habinc in Konič izpeljali še svoj zadnji manever. AG je Strenio IND, ki ima še 40 zaposlenih, po neznani ceni prodal – in to ne kakšnemu strateškemu partnerju iz gradbene panoge, ampak neznanemu podjetju Rhodium iz Nemčije.

Novi lastnik – podjetje s 25 tisoč evri kapitala

Njegov lastnik je Habinc, sicer dolgoletni direktor Strenie IND. S 25 tisoč evri kapitala ga je ustanovil maja letos. Podjetje uradno domuje na naslovu družbe, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij.

Zakaj je Strenia IND, oskubljena, brez zemljišč, zdaj romala v roke podjetja nabiralnika iz Nemčije?

Direktor AG Marko Konič nam je pojasnil, da Strenia ni poslovala dobro in da gre za "nadaljevanje začrtane strategije AG o odprodaji nedonosnih naložb". Že aprila je AG prodal tudi delnice Plame Pur.

"Verjamem, da bo novi lastnik postavil novo poslovno strategijo in jo podprl z vlaganji," je še dodal Konič.

Strenia je sicer lani obdržala prihodke pri okoli 3,8 milijona evrov, izgubo pa je spreobrnila v dobrih 100 tisoč evrov dobička.

Lastnik Strenie v davčno oazo nakazal 900.000 evrov

Poslovneži Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konič so dejavni tudi v davčnih oazah. Na otoku Jersey, ki leži v bližini obale Normandije v angleškem kanalu in sodi pod oblast Velike Britanije, imajo v lasti podjetje S. T. Hammer, prek katerega obvladujejo svoj poslovni imperij.

Ravno v teh dneh so na račun svojega offshore podjetja nakazali več kot 900.000 evrov. Šlo je za posojilo, ki ga je odobrilo njihovo črnogorsko podjetje M.M. Alpha Investment. Ta je posredno večinski delničar družbe AG, ki je bila lastnica Strenie.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 74
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin