Naš cilj ne sme biti več samo nizkoogljična, temveč brezogljična družba, je v Ljubljani poudaril direktor direktorata za okolje pri OECD Simon Upton.
Opozoril je, da moramo pri zeleni rasti vedno gledati na vsa področja povezano, tako na zdravje, okolje, podnebne spremembe, stanje in kakovost voda ter biotsko raznovrstnost. Upton je ob robu uradne predstavitve presoje OECD o učinkovitosti okoljske politike Slovenije predstavil tudi smernice t.i. zelene rasti.
Podražiti moramo onesnaževanje
Med ključnimi prioriteta je izpostavil, da moramo podražiti onesnaževanje ter določiti vrednost in postaviti ceno naravnim virom in storitvam ekosistemov. Poudaril je odpravo okolju škodljivih subvencij, pripravo učinkovitih predpisov in standardov ter spodbujanje zelenih inovacij. "Ne moreš upravljati tistega, česar ne meriš," je izpostavil.
"Brez sprememb politik, se bo tekma za vodo močno okrepila"
Cilji okoljskih in drugih politik morajo upoštevati strmo rast svetovnega prebivalstva, zaradi česar se bo izjemno zvišala tudi potreba po še večji rabi naravnih virov. "Za 400 odstotkov se bo do leta 2050 zvišala zahteva po vodi zaradi industrije, za 140 odstotkov zaradi energije. Brez sprememb politik, se bo tekma za vodo močno okrepila," je opozoril in dodal, da bo 40 odstotkov vsega prebivalstva živelo na območjih z velikim pomanjkanjem vodnih virov.
Upton je izpostavil tudi vse večje pritiske na biotsko raznovrstnost. Za njeno zmanjševanje je bila do sedaj sicer največji razlog proizvodnja hrane, a posledice čuti cel svet. Izgubili smo že tretjino biotske raznovrstnosti. Pritiski na biodiverziteto bodo različni, a ne živimo v izolaciji. Kar se zgodi na globalni ravni, bo vplivalo tudi na nas," je poudaril in dodal, da so v tem trenutku izzivi tako veliki, da si ne moremo privoščiti dragih rešitev.
OECD Slovenijo opozarja predvsem na problematiko prometa in odpadkov
Glede Slovenije OECD izpostavlja, da smo v zadnjem desetletju na področju okoljskih politik zelo napredovali, da pa nas čaka še veliko dela. Upton je izpostavil predvsem področje prometa in odpadkov. Direktor direktorata za okolje je še opozoril, da emisije toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji še vedno naraščajo, pri odpadkih pa da moramo predvsem zmanjšati njihovo količino. Z velikimi investicijami v cestno infrastrukturo smo "zaprli" transportni sistem na ceste, kjer še povečujejo že tako visoke emisije toplogrednih plinov. Upton je ob tem poudaril, da bomo za izboljševanje te problematike potrebovali mnogo let.
Kljub temu, da je Slovenija v zadnjih desetih letih opazno zmanjšala onesnaževanje zraka, koncentracija trdih delcev v zraku in ozona na dnevni ravni prevečkrat presega mejne vrednosti. V mestih v Sloveniji je koncentracija trdih delcev v zraku med najvišjimi v EU. Problem predstavlja tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki je v Sloveniji neenotno. Emisije iz industrije so se znižale, a ne dovolj, da bi lahko pozitivno vplivale tudi na emisije iz prometa, je poudaril Upton.
Pomemben korak za boj proti podnebnim spremembam je bila po mnenju OECD vzpostavitev službe za podnebne spremembe. Pohvalili so tudi vzpostavitev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Bogovič: Poročilo je dragocena usmeritev za delo vlade
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič meni, da je poročilo dragocena usmeritev za delo vlade. Prioritete, ki so si jih zadali na ministrstvu, so problematika odpadkov, vode, trdih delcev PM 10 v zraku,, trajnostno upravljanje z varovanimi območji, okoljsko sprejemljiva kmetijska politika in zelena davčna politika.
Turk: Okoljska vzgoja že del izobraževalnega sistema
Minister za izobraževanje Žiga Turk izpostavlja, da je okoljska vzgoja že del izobraževalnega sistema. "Zavedamo se, da mora šola tudi vzgajati. Kot je pravi OECD, je obseg problemov prevelik za drage rešitve, znanost odkriva nove in tudi cenejše rešitve," je še dodal Turk.