Sreda, 4. 4. 2018, 12.00
6 let
Nova spletna prevara tokrat meri na podjetnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,69
Slovenski podjetniki pogosto prejemajo dopise tujih spletnih poslovnih imenikov. Na prvi pogled brezplačna storitev bi jim lahko pomagala pri nastopih na tujih trgih, a podpisovanje dokumentov jih lahko drago stane.
Med slovenskimi podjetniki se je pojavila zavajajoča pošta tujega spletnega poslovnega imenika European Business Number (EBN). Po zagotovilih portala Varni na internetu gre za nov val zavajajočega vabljenja k vpisu v tuje spletne poslovne imenike.
Podjetnik je zaveden, da se prijavlja v brezplačno poslovno bazo, kjer bo pridobil evropsko poslovno številko, ki je nujna za podjetja v EU. A v resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik kjerkoli v Evropi potreboval. Projekt Varni na internetu izvaja Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Arnes.
Kako vse skupaj poteka
Pošiljatelji pošte podjetnikom pošljejo predizpolnjen obrazec s podatki njihovega podjetja, ki ga morajo le še podpisati in vrniti pošiljatelju. Po pojasnilih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podjetniki prijavne obrazce podpišejo in mislijo, da gre za brezplačno storitev, ki jim lahko pomaga pri nastopu na tujih trgih. Vendar pa zelo redko preberejo drobni tisk, kjer piše, da se ob podpisu zavezujejo k triletni sklenitvi pogodbe in plačilu letnega prispevka. Ta v omenjenem primeru znaša 771 evrov letno.
Glede na izkušnje podjetnikov, ki so se obrnili na portal Varni na internetu, pri poskusu razdrtja zavajajoče pogodbe na drugi strani naletijo na gluha ušesa, češ: "Sami ste si krivi, kaj pa podpisujete stvari, za katere ne veste, kaj so." Če letnih stroškov oglaševanja ne plačajo, jim začnejo pošiljati opomine oziroma to v njihovem imenu počne družba za izterjavo.
Ignorirajte vse nadaljnje dopise
Na GZS še pojasnjujejo, da v primerih zavajajočega oglaševanja izdajatelja navedenega imenika pogodba sploh ne nastane, saj ni skladnosti volj obeh strank za sklenitev pravnega posla in potemtakem do soglasja, kot temeljne predpostavke za veljavnost pravnega posla, ne pride. V teh primerih ni soglasja niti o naravi pogodbe niti o njeni podlagi oziroma predmetu. Iz navedenih razlogov podpis in žig naslovnika ne pomenita tudi soglasja zavedenega podjetja k naročilu plačljive objave njegovih podatkov v poslovnem imeniku.
Če ste od pošiljatelja že prejeli račun za oglaševanje na njihovi spletni strani, je najbolje, da ga zavržete. V vsakem primeru ne gre za legitimno družbo, zato so tudi vsakršne njihove grožnje povsem zaman. Tudi če vam bodo pošiljali obvestila o izterjavi iz domnevnih pravnih pisarn, vedite, da so povsem izmišljene. Vsa nadaljnja opozorila lahko tako zavržete, saj ne morejo ukrepati. Nekateri podjetniki nadaljnja opozorila in grožnje dobivajo po več let, a sčasoma se tudi ta prenehajo, zato vse nadaljnje dopise ignorirajte.
Osebna izkušnja bralca: po treh letih so se naveličali
Podoben primer se je pred več leti zgodil tudi našemu bralcu podjetniku. Na naslov podjetja je prejel obrazec, iz katerega je dobil občutek, da gre za brezplačen vpis podjetja v Evropski poslovni imenik (Euro Bussines Guide). Podatki so bili že izpolnjeni, s podpisom je moral le potrditi, da so točni. Čeprav ni pričakoval, da mu bo vpis v omenjeni imenik prinesel več prometa, je obrazec podpisal v želji, da podjetju pomaga pri večanju baze imenika.
Odgovor podjetja je prejel po pretečenem roku za odstop od pogodbe, ki je znašal dva meseca. Nemudoma je pregledal vse prejete dopise in ugotovil, da je v zelo drobnem tisku besedilo, ki podpisan obrazec za oddajo podatkov o podjetju (vpis v imenik) spremeni v obvezujočo pogodbo, in sicer z vezavo za tri leta, pri čemer letna naročnina znaša tisoč evrov. Če pred iztekom pogodbe ne prekine, se ta avtomatično podaljša na pet let. Če zamudi rok za plačilo, mora plačati visoke obresti, na kar so ga z rednimi dopisi opozarjali precej pogosto.
V želji po prekinitvi pogodbe je klical na njihovo telefonsko številko, kjer so mu razložili, da od pogodbe ne more odstopiti in mora plačati za vsa tri leta naročnine. Nato je zadevo raziskal prek iskalnika Google in našel veliko spletnih strani in trditev, da gre za klasično goljufijo. Tudi odvetnik mu je razložil, da je dopis sestavljen tako, da je očitno pomemben tekst neizpostavljen in prikrit ter da gre za zavajanje, goljufijo (kar lahko dokaže na sodišču). Na spletu je naletel tudi na podatke, da je zaradi raznih sodnih pregonov zaradi goljufije to podjetje svoje predstavništvo selilo med državami.
Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so mu dejali, da so seznanjeni s podobnimi primeri. Plačilo so mu odsvetovali, ker je šlo za poslovno goljufijo. Pošto je začel ignorirati in jo iz nabiralnika prestavljal neposredno v koš za smeti. Podjetje je s pošiljanjem opominov zaradi neplačila vztrajalo celotno triletno obdobje, nato so odnehali.
Prevara znana več let
Podobni načini izkoriščanja in zavajanja podjetnikov so dobro znani iz preteklosti. Pojavljali so se pod imeni European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide, World Bussines Guide. Mogoče je celo, da gre v primeru EBN za isto združbo, ki si je nadela novo ime.
Po doslej znanih podatkih GZS je izredno malo tožb spornega poslovnega imenika, te so predvsem na Češkem in Slovaškem, tožniki pa so v tožbi uspeli. V vseh drugih primerih se kljub velikemu obsegu tovrstnih nepoštenih poslovnih praks do danes še ni primerilo, da bi izdajatelj poslovnega imenika pred sodiščem uspel s tožbo zoper podpisnika zavajajočega obrazca.
