NLB bo težko prodati, če ne veš, kaj prodajaš

Če je lansko leto na domačem bančnem trgu zaznamovala prodaja Nove KBM ter združitev Abanke z Banko Celje, bo letos v ospredju dogajanje okrog privatizacije NLB.

Slovenski državni holding (SDH) bo do konca marca izbral finančnega svetovalca za prodajo državnega deleža v NLB. Njegova prva naloga bo priprava študije, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kako naj država ob zaostrenih razmerah na kapitalskih trgih banko sploh prodaja.

Kaj pravi strategija Za zdaj je jasno le, da strategija upravljanja državnega premoženja, ki jo je lani sprejel državni zbor, SDH zavezuje k ohranitvi 25-odstotnega deleža NLB v državni lasti. Prav tako določa pripravo prve javne ponudbe delnic (IPO) za preostali tričetrtinski delež banke.

A to bi se lahko že v prihodnjih mesecih spremenilo. Vlada mora namreč do maja opraviti revizijo lastne strategije. "V primeru spremenjenih gospodarskih in drugih okoliščin lahko vlada državnemu zboru predlaga v sprejem njene spremembe ali novo strategijo", so poudarili na ministrstvu za finance, ki ga vodi Dušan Mramor.

Prva možnost – prodaja po zgledu NKBM Po naših informacijah so pri privatizaciji NLB v igri tri možnosti. Prva in operativno najpreprostejša je, da država 75-odstotni delež v banki na razpisu proda najboljšemu ponudniku. Na enak način je SDH lani celotni državni delež v Novi KBM prodal ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

Težav pri tem načinu prodaje je več. Država bi najprej morala spremeniti strategijo upravljanja državnega premoženja, saj ta določa, da nihče od zasebnih lastnikov banke ne sme presegati državnega deleža.

Še večja težava je cena. Trenutne razmere na evropskem bančnem trgu so namreč vse prej kot ugodne za iskanje optimalnega izkoristka ob prodaji. Ob velikem številu bank, ki so trenutno naprodaj, so delnice bank za vlagatelje vse manj zanimive tudi zaradi številnih znamenj, ki nakazujejo možnost izbruha nove gospodarske krize.

Druga možnost – javna ponudba delnic Prav cena je bila ključni zadržek, povezan s zadnjo prodajo Nove KBM. Država bo zanjo v najboljšem primeru dobila okrog 250 milijonov, kar je skoraj štirikrat manj od višine kapitala, ki ga je konec leta 2013 vplačala v to banko (870 milijonov evrov).

Drugi mogoč način prodaje je že prej omenjeni IPO. S tem bi država preprečila, da bi tričetrtinski paket delnic končal v rokah enega lastnika, saj bi bilo lastništvo razpršeno med številne vlagatelje.

Ovire: razmere na kapitalskih trgih in slaba posojila Tudi tej možnosti ne gre na roke več dejavnikov. Ob slabih izkušnjah z IPO delnic Nove KBM, ki je po zadnji sanaciji banki pristala v izključni lasti države, so razmere na evropskih kapitalskih trgih že dobro leto dni relativno neugodne za tovrstno prodajo delnic.

Institucionalni vlagatelji in skladi, ki kupujejo delnice pri IPO, si raje izbirajo varnejše naložbe. Med večjimi bankami v regiji se je v zadnjih mesecih za IPO odločila le Banco Popolare di Vicenza, enajsta največja italijanska banka, ki želi na ta način zbrati okrog dve milijardi evrov.

Koliko bi lahko država dobila za NLB K temu velja prišteti še relativno visok delež slabih posojil v bilancah NLB, ki bi potencialno še dodatno zbil prodajno ceno delnice. Skupina NLB ima kljub prenosu več kot milijarde slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno za 2,28 milijarde evrov slabih terjatev, od tega skoraj 60 odstotkov na matični banki.

Po neuradnih informacijah bi lahko država po ocenah iz vrst svetovalnih hiš z IPO treh četrtin delnic NLB iztržila med 650 in 900 milijonov evrov. To je v povprečju skoraj dvakrat manj od vsote, ki jo je država v banko vložila med zadnjo dokapitalizacijo leta 2013.

Tretja možnost – postopna prodaja banke V SDH zato razmišljajo še o tretji možnosti – da bi država v prvi fazi prodala le 25 odstotkov NLB. Kupcu tega deleža bi za določeno časovno obdobje prepustila upravljanje banke. Nato bi čez nekaj let prodala še dodatnih 50 odstotkov banke.

Ključna ovira pri tem načrtu je čas. V tem primeru bi se namreč postopek prodaje večinskega banke zelo verjetno zavlekel v obdobje po decembru 2017, ko se izteče rok, ki ga je Evropska komisija v programu prestrukturiranja NLB določila za privatizacijo.

Kaj bo rekla Evropska komisija? Prej omenjeni dvofazni scenarij prodaje naše največje banke je tako izvedljiv zgolj v primeru, če bi v Bruslju pristali na podaljšanje tega roka. To bi se morda lahko zgodilo, če bi se država resno zavezala k umiku iz upravljanja banke. Prav zmanjšanje "zunanjih vplivov" na delo banke je bila ena od ključnih zahtev Evropske komisije v programu prestrukturiranja.

V nekaterih primerih (avstrijski Hypo, grška Eurobank) se je sicer Evropska komisija izkazala za dokaj prožno pri upoštevanju časovnic iz načrtov o prestrukturiranju. Decembra lani je tako podaljšala rok za prodajo portugalske banke Novo Banco, ki je bil prvotno določen za letošnji avgust.

To se je zgodilo po tem, ko je iz Lizbone prejela dodatne zaveze, povezane s prestrukturiranjem banke. Leta 2011 pa so v Bruslju popustili KBC, tedaj še solastnici NLB. Belgijcem je oprostila zamudo pri prodaji njegovih bank na Češkem in Madžarskem v zameno za prodajo banke na Poljskem.