SiolNET. Posel danes Novice
1,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Načrtujete nakup stanovanja? Pohitite, posojila bodo dražja.

1,15

termometer

Računalnik, evri
Foto: Thinkstock

Evropska centralna banka bo do konca leta povsem opustila milijardne odkupe obveznic. Kljub temu, da bo ključne obrestne mere še vsaj eno leto obdržala na zgodovinsko nizkih ravneh, lahko banke obrestne mere za nova posojila začnejo zviševati. 

Evropska centralna banka (ECB) bo do konca leta povsem prekinila izvajanje programa kvantitativnega sproščanja (več o tem v okvirju). Od leta 2015 je odkupila za več kot dva tisoč milijard evrov državnih obveznic.

Izvajanje programa je sicer načrtovala do septembra 2016, a že takrat je dopuščala možnost podaljšanja. Po treh letih bo torej program povsem ukinila.

Obrestne mere v območju z evrom tudi medtem ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank znaša -0,4 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka. ECB pričakuje, da naj bi na trenutnih ravneh ostale vsaj do poletja prihodnje leto oziroma toliko dolgo, dokler ne bo svet zaznal, da je gibanje inflacija skladno s pričakovanji.

ECB, vroče Posel danes ECB začela ugašati program odkupovanja obveznic

Ekonomist Bogomir Kovač dvomi o pričakovanjih ECB, da naj bi obrestne mere na trenutnih ravneh ostale vsaj še eno leto.

"Obrestne mere bodo zagotovo do konca leta ostale nespremenjene, prihodnje leto pa že pričakujem njihovo rast. ECB ima sicer možnost vztrajanja pri enakih obrestnih merah, kar pomeni, da bodo likvidnostno delovanje prekinili, politiko obrestnih mer pa ohranili. Z vztrajanjem pri nizkih obrestnih merah bo ECB skušala gospodarsko rast pospeševati," pojasnjuje Kovač.

Zgolj skozi tržne učinke bi se s prekinitvijo kvantitativnega sproščanja namreč obrestne mere morale začeti zviševati.

Posojila bodo dražja

Novi imetniki posojil v evrih s spremenljivo obrestno mero lahko torej kmalu pričakujejo dražje zadolževanje. "Ali se bo to zgodilo že v prvih odzivih komercialnih bank, ki imajo manevrski prostor neodvisen od odločitve ECB, je odločitev posameznih bank. Zagotovo pa se čas nizkih obrestnih mer končuje," je jasen Kovač.

"Čas nizkih obrestnih mer se zagotovo končuje," pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač. "Čas nizkih obrestnih mer se zagotovo končuje," pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač. Foto: STA

Načrtujete najem posojila? Pohitite!

Kovač zato tistim osebam, ki načrtujejo najem posojila, svetuje, naj pohitijo. Če je le mogoče, naj vzamejo posojilo s fiksno obrestno mero.

Tisti, ki se bodo odločili za posojilo s spremenljivo obrestno mero (Euribor + fiksen pribitek), pa naj v banki prosijo za simulacijo gibanja mesečnih anuitet posojila v primeru zvišanja medbančne obrestne mere Euribor.

Ker se bo z najnovejšimi ukrepi ECB cena denarja za banke zvišala, bodo tudi te dražje posojale denar komitentom. To pomeni, da bodo novi posojilojemalci že ob najetju posojila dobili višji pribitek, po zvišanju ključnih obrestnih mer pa se bo zvišal tudi Euribor.

Kaj pomeni ukrep kvantitativnega sproščanja?

Ko se ECB odloči za ukrep kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega odkupovanja obveznic evrskih držav, ne tiska novega denarja, temveč samo zamenja finančna sredstva iz gospodarstva za denar. ECB obveznice večinoma odkupuje od bank, te pa ta denar namenijo za kreditiranje podjetij in občanov ali pa ponovne nakupe državnih obveznic. Povpraševanje bi se moralo s tem povečati, posledično pa cene izdelkov in storitev prenehajo upadati. S tem želi ECB spodbuditi okrevanje gospodarstva in pomeni zgodovinski dogodek.

To si lahko lažje predstavljamo na primeru premoženja posameznika, ki je na primer vredno 100 tisoč evrov. Ta znesek vključuje nepremičnino, avtomobil, počitniško hišico in deset tisoč evrov prostega denarja v slovenskih obveznicah. Če bi ECB res tiskal nov denar, kot je večina zmotno prepričanih, bi ukrep kvantitativnega sproščanja pomenil, da se je premoženje posameznika z odkupom deset tisoč evrov obveznic z zajamčenim donosom povečalo na več kot 100 tisoč evrov, kar bi povzročilo inflacijo. A ni tako. Vse, kar se zgodi, je, da se teh deset tisoč evrov v obveznicah zamenja za denar pri centralni banki. Posameznik zaradi tega manevra pravzaprav ni nič na boljšem, kvečjemu malo na slabšem. Od denarja namreč ne prejema obresti.

Tu se torej pokaže resnični učinek kvantitativnega sproščanja, ko mora posameznik razmisliti, kaj bo s prejetim denarjem naredil. Potrošil ga ne bo, ampak bo z njim iskal novo naložbo. Po vsej verjetnosti bo kupil nove obveznice, kar pomeni, da bodo zahtevani donosi na obveznice še dodatno upadli. To povzroči efektivno nižanje zahtevanih donosov, država pa se lahko ceneje zadolžuje. Ko zahtevani donosi obveznic upadejo na najnižjo raven, se bo posameznik odločil za nakup obveznic bolj tveganih držav.

Kvantitativno sproščanje neposrednega vpliva na gospodarstvo nima.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin