Sreda, 11. 10. 2017, 14.06
2 leti, 2 meseca
Na Delu odžagali upravo, tožilci zahtevajo preiskavo Petričevih poslov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,33
3
Stojan Petrič, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja in eden od njegovih največjih lastnikov, bi se lahko že v kratkem znašel v kazenskem postopku.
Na specializiranem državnem tožilstvu so za Siol.net potrdili, da so v preiskavi sumov nepravilnosti pri prevzemu ljubljanske tovarne transformatorjev Etra 33 zahtevali uvedbo sodne preiskave.
Osumljenih je pet fizičnih oseb, po naših informacijah so to:
- Stojan Petrič,
- Peter Novak, nekdanji direktor komerciale v Etri in lastnik podjetja Energotrans,
- Tomaž Kmecl, zdajšnji direktor Etre in lastnik podjetja Torion,
- Metod Smrekar, nekdanji lastnik podjetja Transing, in
- Uroš Stabej, nekdanji direktor podjetja Transing.
Očitajo jim storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoči pri tem. Skupna pridobljena premoženjska korist znaša okoli 1,8 milijona evrov.
Prevzem podjetja Etra 33 sega v leto 2010, ko je delnice podjetja pokupila vrsta podjetij – poleg Kolektorja in FMR še Energotrans, Torion in Transing. Zadnjemu je denar za posel posodil Kolektor, Transing pa je nato z delom posojila nakupil nekaj delnic Etre. Preostanek denarja je posodil dalje Torionu in Energotransu, ki sta pokupila še preostanek deleža. Te družbe so domnevno služile zgolj kot "parkirišča" za pravega lastnika, Kolektor.
Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so julija letos vložili kazensko ovadbo zoper prej omenjene.
Na Kolektorju so že pred časom zanikali nepravilnosti: "Prevzem družbe Etra 33 v letu 2010 je potekal transparentno, pri tem pa ni prišlo do oškodovanja družbe Kolektor Group." Prepričani so, da je preiskava posledica ovadbe, ki jo je pred petimi leti vložila Hidria FIN.
Preiskujejo tudi prvo lastninjenje Etre
Spomnimo, kriminalisti preiskujejo tudi lastninjenje Etre 33 pred letom 2010, torej preden je tovarna končala v rokah Kolektorja.
Skupina poslovnežev, zbranih okrog podjetja Sarini, je leta 2007 od države odkupila delež v Etri in ga pozneje prevzela, v letu 2010 pa je družbo preprodala Kolektorju, ki ga je takrat vodil Stojan Petrič.
Skupina, v kateri sta imela najpomembnejšo vlogo Branko Podpečan, sin Milana Podpečana, nekdanjega predsednika upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe (predhodnice današnje SDH), in nekdanji član uprave Moje naložbe Boris Pipan, je s preprodajo ustvarila približno šest milijonov evrov dobička.
Večina kupnine, ki jo je tej skupini poslovnežev nakazal Kolektor, ni končala v Sloveniji, ampak v Avstriji – na računu tamkajšnjega podjetja Energo, kar je vzbudilo tudi pozornost finančne uprave (Furs).
V zvezi s tem so marca letos potekale hišne preiskave po vsej državi.
Preberite več:
Kriminalisti zaradi Etre 33 v domovih poslanca ter nekdanjega vodstva Kada in Soda
Novo vodstvo Dela
Medtem se je po naših informacijah zamenjalo vodstvo časopisne hiše Delo, ki je v lasti Kolektorja.
Njeno vodenje z današnjim dnem prevzema dozdajšnji predsednik uprave družbe FMR in predsednik sosveta Dela Andrej Kren. Zamenjal bo Irmo Gubanec.
Že dalj časa napovedujejo, da bo najpozneje do konca leta Delo zapustil tudi dozdajšnji vršilec dolžnosti odgovornega urednika Gregor Knafelc. Kdo bo prevzel vodenje uredništva, po naših neuradnih informacijah še ni dokončno odločeno.
Na pojasnila še čakamo.
Družba Delo je v lanskem letu ustvarila 37,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je slab milijon evrov manj kot leto pred tem. Čisti dobiček je bil višji in je znašal 1,5 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je obdržal pri skoraj treh milijonih evrov.
Povprečna prodana naklada časopisa Delo je v lanskem letu znašala 29.093, kar je 1.500 izvodov manj kot v letu 2015. Znižala se je tudi Slovenskim novicam, in sicer z 61.628 na 58.208.
Kljub varčevanju in zmanjševanju števila zaposlenih še niso našli rešitve za povečanje dobičkonosnosti. Prav to naj bi bil razlog za zamenjavo vodstva Dela.
3