Koga iz Cerarjeve vlade imajo najraje Američani

Boris Koprivnikar, član Stranke modernega centra (SMC), je minister za javno upravo. Kot tak je po funkciji odgovoren za organizacijo javnega sektorja, odpravljanje administrativnih ovir, plačni sistem, poslovanje upravnih enot, inšpekcijske nadzore, javna naročila in stvarno premoženje države. 

A Koprivnikar, ki je tudi podpredsednik vlade, svoje naloge očitno razume drugače. V svojem mandatu se pretežno ukvarja z digitalizacijo javne uprave. Hkrati so njegova vrata kadarkoli odprta tudi za lobiste podjetij, ki dobavljajo informacijske sisteme in opremo, ali za predstavnike korporacij, ki niso ravno povezane s samim delom ministrstva za javno upravo.

Kaj ima Goldman Sachs z javno upravo?

V začetku julija je tako Koprivnikar sprejel predstavnike ameriške investicijske banke Goldman Sachs. Njihovo delegacijo je vodil Harry Eliades, direktor storitev investicijskega bančništva za jugovzhodno Evropo. 

Minister Koprivnikar že ves svoj mandat tesno sodeluje z AmCham. Je reden gost njenih dogodkov.  Foto: STA , Leta 2010 je bil Eliades v banki, ki je eden ključnih igralcev na mednarodnih finančnih trgih, odgovoren za reševanje krize v Grčiji. Takrat se je razkrilo, da je Goldman Sachs tej državi skoraj desetletje pomagal prikrivati resnični obseg dolga. Za dobro opravljeno delo so ga leto dni pozneje nagradili s položajem enega od partnerjev v Goldman Sachs Group. 

Kar je najpomembneje, Eliades v Ljubljani ni obiskal ministrstva za finance, ki je le dva meseca pred tem Goldman Sachs skupaj s štirimi drugimi investicijskimi bankami najelo za pomoč pri izdaji za dve milijardi evrov državnih obveznic. Predstavniki Goldman Sachsa so se sestali s Koprivnikarjem. 

"Na sestanku ni bilo govora o konkretnih podjetjih"

Kaj sta torej visoka menedžerja ene največjih svetovnih investicijskih bank počela na ministrstvu za javno upravo?

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je Koprivnikar predstavnikoma Goldman Sachsa "predstavil napredek na področju digitalizacije visoko tehnoloških podjetij, ki kot celotno področje predstavljajo investicijsko priložnost glede na pospešen razvoj".

Ko smo jih zaradi nerazumljivosti odgovora prosili za dodatna pojasnila, so z ministrstva sporočili, da na sestanku "ni bilo govora o konkretnih podjetjih", ampak "le čisto široko o investicijskih priložnostih na trgu, ki je dobro podporno okolje za razvoj digitalne ekonomije".

"Odskočna deska Slovenije je privatizacija"

A predstavniki Goldman Sachsa v Slovenijo verjetno niso prišli le na klepet. V tej investicijski banki namreč nikoli niso skrivali, da je tudi v Sloveniji njihov interes sodelovati pri financiranju infrastrukturnih projektov in privatizacijah. 

Dogodka Slovenia Business Bridge, ki ga je organizirala Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham), sta se aprila letos udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in Boris Koprivnikar. Foto: Vid Ponikvar Eliades je tako k ministru za javno upravo prišel v družbi Georgiosa Triantafylloua, izvršnega direktorja investicijskega bančništva za Grčijo in jugovzhodno Evropo. 

Le dva meseca prej je Triantafyllou na okrogli mizi Slovenia Business Bridge "odskočno desko Slovenije videl v izstopu države iz lastništva podjetij in njihovi čimprejšnji privatizaciji". Dogodka, ki ga je organizirala Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham), sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in Boris Koprivnikar.

Vse povezave Koprivnikarja in AmCham

Minister Koprivnikar že ves svoj mandat tesno sodeluje z AmCham. Je reden gost njenih dogodkov. 

Na poslovnih zajtrkih predstavlja projekt Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi. Ta je navdušil tudi ameriškega veleposlanika v Sloveniji Brenta R. Hartleyja, saj "ga je prepričal, da je Slovenija za ta projekt res ravno prave velikosti". V AmCham so lani za eno od najobetavnejših osebnosti leta izbrali Nino Langerholc Čebokli, vodjo Koprivnikarjevega kabineta. 

Po besedah ameriškega veleposlanika Brenta R. Hartleyja je Slovenija "res ravno prave velikosti" za projekt zelene referenčne države v digitalni Evropi. Foto: STA , Ministrstvo in AmCham skupaj vodita tudi projekt sodelovanja med javno upravo in gospodarstvom. Kot so pojasnili na ministrstvu, predstavniki javne uprave in gospodarstva, ob redni prisotnosti Koprivnikarja, iščejo inovativne rešitve in načine, kako jih uresničiti. 

Pri tem velja opozoriti, da so ustanovitelji in člani AmCham tudi ameriška podjetja, ki delujejo v Sloveniji. Med temi podjetji so tudi dobavitelji informacijskih sistemov za javno upravo: Microsoft, Cisco, Oracle, IBM, Hewlett-Packard in še nekateri drugi. 

Ministrova odprta vrata do podjetij

Z njihovimi predstavniki se Koprivnikar tudi ločeno sestaja:

• V dobrem letu dni se je dvakrat srečal s predstavniki družbe Oracle. Z njimi se je pogovarjal o "partnerskem sodelovanju pri razvoju državne informatike" in "krepitvi sodelovanja na področju licenčne opreme".
• Septembra lani je Koprivnikar iz rok enega od vodilnih menedžerjev Cisca ob robu strateškega foruma na Bledu prejel certifikat za ponudnika storitev.
• Predstavniki Microsofta so mu predstavili projekt ene od spletnih platform. 

Slovenija pred investicijskim ciklom v IT

Čeprav na ministrstvu poudarjajo, da sodelovanje z AmCham ni usmerjeno v konkretne posle s podjetji, saj naj bi bili ti predmet javnih razpisov, velja opozoriti na možnost, da bi posamezna podjetja skozi strateške smernice skušala prinašati začetno prednost konkretnim programskim in tehnološkim rešitvam.

Minister Boris Koprivnikar (prvi z leve) februarja letos na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija o kibernetski (ne)varnosti. Foto: STA , Pri tem ne gre pozabiti, da je ministrstvo za javno upravo sredi velikega investicijskega cikla na področju informacijske tehnologije. Samo letos na področju informacijskih storitev načrtujejo: 

• prenovo sistema za upravljanje dokumentarnega gradiva, 
• razvoj horizontalnih gradnikov za elektronsko poslovanje uprave, 
• investicije v razvoj podatkovnega skladišča platforme za vodenje sistema odprtih podatkov, 
• centralizirane nabave sistemske programske opreme za organe državne uprave,
• vzpostavitev sistema za upravljanje mobilnih naprav … 

To odpira vrata za številne posle dobaviteljev informacijskih rešitev in opreme. O količini ministrovih sestankov (in verjetno tudi vestnosti pri prijavljanju) priča tudi število lobističnih stikov. Med 984 stiki, ki so jih letos prijavila različna ministrstva, javne agencije in poslanci državnega zbora, jih je bilo kar 223 na ministrstvu za javno upravo.

Minister za Uber

Koprivnikar je dvakrat, v letih 2015 in 2016, obiskal ZDA, pri čemer so mu gospodarski del programa pomagali organizirati v Am Cham. 

Foto: Reuters V Silicijevi dolini je Koprivnikar obiskal tudi Uber, s katerim je podpisal pismo o nameri za vzpostavitev "partnerstva za spremembe". Junija lani so predstavniki Uberja obiskali tudi njegovo ministrstvo. S Koprivnikarjem so govorili o nujnih spremembah zakonodaje, ki bi omogočale prihod te družbe v Slovenijo. 

Minister še vedno velja za enega od glavnih zagovornikov vstopa družbe, ki so jo zaradi kršenja pravic delavcev in nekaterih drugih praks prepovedali v Londonu in več drugih evropskih mestih. 

Pri tem ima le eno težavo. Za sprejetje sprememb zakonodaje, ki bi liberalizirale trg prevozov, je namreč pristojno ministrstvo za infrastrukturo. 

Tobačna multinacionalka in KKR

To pa ni prvi primer, ko je Koprivnikar vsaj deloma posegal na področja drugih ministrstev.

Lani spomladi se je srečal s predstavniki tobačne multinacionalke British American Tobacco, ki so iskali njegovo podporo pri nasprotovanju ostrejši tobačni zakonodaji. To je sicer pripravljalo ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc.

Maja letos je sodeloval tudi v pogovorih z Davidom Petraeusom, predsednikom uprave ameriškega finančnega sklada KKR, ki trenutno čaka na zeleno luč države pri nakupu medijske hiše Pro Plus, lastnika POP TV in Kanala A. Na teh pogovorih so bili prisotni tudi predstavniki telekomunikacijskega operaterja Telemach, ki je v posredni lasti KKR.