SiolNET. Posel danes Novice
6,97

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hrvati tožijo NLB in hkrati služijo z njenimi delnicami

6,97

termometer

NLB
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je pozdravil začetek kotacije delnic NLB na Ljubljanski borzi. Foto: STA

Zakaj se hrvaški pokojninski skladi že hvalijo z lepim zaslužkom z delnicami Nove Ljubljanske banke (NLB), slovenski pokojninski skladi pa v javni prodaji niso smeli sodelovati?

Med novimi pomembnejšimi lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB) sta tudi dva hrvaška pokojninska sklada.

Upravi dveh skladov, PBZ CO in Erste Plavi, sta namreč v petek razkrili, da sta skupaj v javni prodaji kupili za več kot 44 milijonov evrov delnic NLB. S tem sta postala lastnika 4,32 odstotka naše največje banke:

  • sklad Erste plavi ima prek fiduciarnega računa, odprtega pri Splitski banki, v lasti 2,75 odstotka delnic NLB,
  • sklad PBZ CO pa prek računa na Addiko Bank obvladuje 1,34 odstotka NLB.

Oba sta tudi največja posamična lastnika tistih delnic NLB, ki jih je država prodala na Ljubljanski borzi. Kot je znano, je največji zasebni delničar NLB ameriška družba Brandes Investment Partners, ki je 7,6-odstotni paket delnic kupila na borzi v Londonu.

NLB Posel danes Delnice NLB kupovali za zdaj neznani Hrvati in slovenski tajkuni, tuji skladi skriti #video

Hrvaški skladi navdušeni nad NLB, slovenski ostali pred vrati

V obeh hrvaških pokojninskih skladih ne skrivajo, da so s poslom več kot zadovoljni. Predsednik uprave družbe za upravljanje PBZ CO Dubravko Štimac je poudaril, da so že prvi dan z delnicami, ki da “so videti zelo dobro”, zaslužili skoraj 1,5 milijona evrov.

“Cena NLB je bila nizka, banka pa ima potencial za rast. Pričakujemo, da bo letos ustvarila okoli 200 milijonov evrov dobička in donos na dividende v višini sedem odstotkov,” pa je za časnik Jutarnji list povedal Petar Vlaić, predsednik uprave Erste Plavi.

“Cena NLB je bila nizka, banka pa ima potencial za rast," je poudaril Petar Vlaić iz Erste Plavi.
“Cena NLB je bila nizka, banka pa ima potencial za rast," je poudaril Petar Vlaić iz Erste Plavi. Foto: LinkedIn Medtem ko se hrvaški skladi že veselijo dobičkov, se jih slovenski pokojninci ne morejo.

Že v začetku meseca smo namreč na Siol.net razkrili, da največji domači pokojninski skladi niso smeli sodelovati pri privatizaciji NLB. Prepoved nakupa se je nanašala na vse upravljavce, ki so v najmanj petinski lasti države. Med njimi so tudi družbe v lasti Zavarovalnice Triglav, Modre zavarovalnice, Kapitalske družbe (Kad), zavarovalniške skupine Sava ...

Čeprav lahko ti delnice NLB zdaj kupujejo in prodajajo na borzi, jih niso smeli pridobiti v javni prodaji. Takrat bi za posamezno delnico morali odšteti 51,5 evra. Včerajšnji enotni tečaj se je obdržal pri 56 evrih.

Kdo ni želel domačih pokojnincev v NLB?

Zgodba o dvojnih merilih za slovenske in tuje, v tem primeru hrvaške pokojninske sklade ima več razsežnosti. Prva je povezana z izgubljenim zaslužkom.

Poročali smo že, da je slovenskim skladom nakup prepovedala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulator kapitalskega trga. Pri tem se je sklicevala za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) iz leta 2012. Ta določa, da delnic NLB v javni prodaji ne smejo kupovati družbe, ki so v najmanj petinski lasti države, saj je bila takrat še edina lastnica banke država.

Miloš Čas, direktor ATVP Miloš Čas, direktor ATVP Foto: ATVP Gre za zakonsko določbo, preneseno iz zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2). Z njo je država konec leta 2011 varčevalce v vzajemnih skladih želela zaščititi pred manipulacijami z njihovimi sredstvi. V primeru prodaje NLB je imela nasproten učinek: vlagateljem v pokojninske sklade je onemogočila oplemenitenje njihovih sredstev.

Da želijo domače pokojninske družbe sodelovati pri privatizaciji NLB, se je vedelo že več mesecev. Njihovi predstavniki so bili navzoči tudi na predstavitvah, namenjenih vlagateljem. Zakaj v tem času nihče iz vrst države ni predlagal spremembe zakonodaje, ki bi jim omogočila sodelovanje, ni znano.

NLB banka Posel danes Varuh kapitalskega trga tik pred zdajci: Ne smete kupiti delnic NLB!

Hrvaški pokojninci – nekoč spremljevalna vojska tajkunov

Druga razsežnost je povezana z lastniškimi razmerji v NLB. Kot je znano, bo država za zdaj v banki obdržala 25-odstotni delež plus delnico. Skupaj z deleži pokojninskih skladov bi lahko še vedno oblikovala dokaj močan lastniški blok, s katerim bi si lahko v primeru prodaje vseh delnic zagotovila lepo premijo.

Ta možnost je zdaj padla v vodo. V lastništvo NLB so tako prišli hrvaški skladi, ki so ob plemenitenju sredstev za pokojnine občasno na voljo tudi kot orodje za nekatere druge interese.

Hrvaški pokojninski skladi so bili nekakšna spremljevalna vojska nekdanjega predsednika uprave Agrokorja Ivice Todorića pri prevzemanju Mercatorja. Hrvaški pokojninski skladi so bili nekakšna spremljevalna vojska nekdanjega predsednika uprave Agrokorja Ivice Todorića pri prevzemanju Mercatorja. Foto: STA Spomnimo, v letih 2012 in 2013 so imeli hrvaški pokojninci ključno vlogo pri Agrokorjevem naskoku na Mercator. Bili so nekakšna spremljevalna vojska nekdanjega predsednika uprave Ivice Todorića.

Z njihovo pomočjo je Todorič že v preteklosti manipuliral s ceno Mercatorjevih delnic in izvajal pritisk na konzorcij domačih prodajalcev. Vsakič, ko so se pogajanja znašla na mrtvi točki, so ti prenehali kupovati delnice Mercatorja in s tem povzročili padec njihove vrednosti. Pred prevzemom so spet kupovali delnice Mercatorja in imeli z Agrokorjem vnaprej sklenjen dogovor o njihovi prodaji.

Skladi, polni denarja, kupujejo slovenske delnice

Na podoben način so skrivali lastništvo za Adris Grupo Anteja Vlahovića v Savi Re.

Ante Vlahović, največji lastnik Adris Grupe Ante Vlahović, največji lastnik Adris Grupe Foto: Matej Povše Medtem ko imajo slovenski pokojninski skladi precej zvezane roke pri vlaganju na finančnih trgih, saj morajo veliki večini zavarovancem zagotavljati določeno stopnjo zajamčenega donosa, zaradi česar veliko sredstev vlagajo v državne obveznice, imajo hrvaški skladi za vlaganja na voljo enormna sredstva. Na Hrvaškem je namreč dodatno pokojninsko zavarovanje obvezno.

V zadnjih letih so presežna sredstva na veliko vlagali tudi v Slovenijo, s čimer so pokrivali izgube, ustvarjene zaradi finančnega zloma Agrokorja. Pridobili so pomembne deleže v Krki, Zavarovalnici Triglav, Gorenju, Petrolu ... Skladu PBZ CO so samo dividende, ki jih je izplačala Zavarovalnica Triglav, do zdaj prinesle okoli 16 milijonov evrov.

Lep posel sklada v lasti hrvaške banke, ki toži NLB

A pri tem velja opozoriti še tretjo razsežnost. Sklad PBZ CO, ki je po novem med pomembnejšimi lastniki NLB, upravlja skupno podjetje Privredne banke Zagreb (PBZ) in največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje. PBZ je ena od dveh hrvaških bank, ki že 25 let proti NLB vlagajo tožbe zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.

Spomnimo, vprašanje deviznih vlog je bilo ključni razlog za lanski zaplet pri privatizaciji NLB, zaradi katerega je svoj odstop ponudila tedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

NLB Foto: STA Letos ga je vladajoča koalicija rešila s sprejetjem zakona, po katerem bo obveznosti iz teh tožb plačal sklad za nasledstvo, ki bo lahko račun za to izstavil državi. Skupna vrednost zahtevkov, ki sta ju PBZ in Zagrebačka banka vložili proti NLB in Ljubljanski banki (LB), brez obresti znaša 167 milijonov evrov.

Prav PBZ je tista banka, ki je leta 2015 po prvi dobljeni tožbi sprožila prvi rubež premoženja NLB na Hrvaškem, četudi je bilo to v nasprotju z več meddržavnimi sporazumi in akti. S tem je PBZ sprožila verigo dogodkov, zaradi katerih je Slovenija zašla v naglico pri prodaji, ki so državi posledično prinesle nižjo prodajno ceno delnice NLB.

Ista PBZ je danes solastnica sklada, ki se hvali z lepimi zaslužki z delnicami NLB.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 50
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin