SiolNET. Posel danes Novice
2,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Guverner Jazbec piše zakon o tem, kako ga tožiti

2,43

termometer

Boštjan Jazbec
Foto: Bor Slana

Kako je mogoče, da se ministrstvo za finance o zakonu, ki bo razlaščenim imetnikom obveznic določal pravno pot za tožbo proti Banki Slovenije, usklajuje prav z Banko Slovenije?

Ko je ustavno sodišče konec oktobra objavilo dolgo pričakovano sodbo o (ne)ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic domačih bank, je več tisoč razlaščenih imetnikov pričakovalo, da bodo izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med njihovo sanacijo in zakaj so ostali brez premoženja. 

Namesto jasnega odgovora so dobili salomonsko razsodbo. Ustavni sodniki so odločili, da bodo morali nekdanji imetniki obveznic škodo in morebitno kršenje človekovih pravic ob izbrisu dokazovati na sodišču. To bo mogoče šele, ko bo država sprejela ustrezen zakon, za kar ji je ustavno sodišče dalo pol leta časa. 


Morda vas zanima še:

Zdaj ministrstvu za finance pri pripravi zakona, ki bo razlaščencem omogočil vlaganje tožb proti Banki Slovenije in domačim bankam, pomaga kar sama Banka Slovenije. 

Na centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, so namreč za Siol.net potrdili, da so od ministrstva prejeli osnutek omenjenega zakona. Po neuradnih informacijah se je to zgodilo že v začetku meseca. 

Ali je lahko dejstvo, da Banka Slovenije pomaga pri pripravi zakona, ki bo dal podlago za vlaganje tožb proti tej instituciji, sporno zaradi zagotavljanja ustreznega pravnega varstva za razlaščence?

"Povzročitelj škode piše zakon"

Rajko Stankovič: Smo v Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma? Rajko Stankovič: Smo v Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma? Foto: STA Na Banki Slovenije poudarjajo, da "gre za običaj pri pripravi zakonov s področja njihovega delovanja". 

Drugačnega mnenja so v društvu Mali Delničarji – Skupaj smo močnejši (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković. "Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne. Sprašujemo se, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma," so sporočili.

Kot so nam včeraj pojasnili na Banki Slovenije, "so v tej fazi podali le začetna stališča oziroma dileme o tem, da je treba ob dostopanju do relevantnih podatkov ustrezno urediti varstvo zaupnih podatkov". Ministrstvu so predlagali, da naj novi zakon, ki očitno še nima imena, v nekaterih delih dodatno uskladi z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank. 

Prav tako so "opozorili na potrebo po preverjanju skladnosti ocen in podatkov, ki so bili podlaga za ukrepanje Banke Slovenije". Kot je znano, je ustavno sodišče v sodbi omenjalo tudi cenitve premoženja, ki so bile v obdobju sanacije banke opravljene čez palec, pogosto z verjetno jasno namero, da se v bilancah bank prikaže čim večja luknja. 

Pričakovati je mogoče, da se bo Banka Slovenije z različnimi manevri še naprej upirala razkritju dokumentov, ki bi lahko dokončno razgalili nepravilnosti in trhle temelje sanacije bank". 

Res gre za bančno zakonodajo?

Mateja Vraničar Erman je bila v obdobju sanacije bank državna sekretarka, ki je sporni zakon o bančništvu v imenu ministrstva predstavljala v državnem zboru. Mateja Vraničar Erman je bila v obdobju sanacije bank državna sekretarka, ki je sporni zakon o bančništvu v imenu ministrstva predstavljala v državnem zboru. Foto: STA Toda bistvo se morda skriva v podrobnostih. Medtem ko na Banki Sloveniji poudarjajo, da so osnutek zakona prejeli "le v mnenje", je iz pojasnil ministrstva mogoče razbrati, da je vloga Banke Slovenije pri pripravi novega zakona precej bolj poglobljena. Poudarili so, da se s centralno banko "usklajujejo". To, pravijo na ministrstvu, je običajno, kadar gre za bančno zakonodajo. 

Spomnimo, ministrstvo za finance od jeseni vodi Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka v obdobju sanacije bank, ki je sporni zakon o bančništvu v imenu ministrstva predstavljala v državnem zboru. 

V pojasnilih ministrstva in Banke Slovenije je sicer mogoče najti več nelogičnosti.

  1. Veliko vprašanje je, ali gre pri zakonu, ki bo omogočal vlaganje tožb proti Banki Slovenije, sploh za zakonodajo s področja bank oziroma Banke Slovenije. "Pri tem ne gre za področje rednega delovanja, ampak za iskanje podlage za pregon Banke Slovenije," nam je dejal pravni strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan.
     
  2. Na Banki Slovenije v isti sapi priznavajo, da bodo imeli na vsebino zakona vendarle določen vpliv, saj da "tovrstna posvetovanja koristijo ustreznosti predloga zakona". Kaj natančno imajo na Banki Slovenije v mislih z "ustreznostjo", ni znano. "Običajno je, da se ob pripravi zakona pridobi mnenja vseh relevantnih institucij oziroma organov, ki pokrivajo področja, urejena z zakonom," so pojasnili na Banki Slovenije.
     
  3. "Glede konkretnega zakona, ki se bo nanašal na postopke, ki zadevajo Banko Slovenije, se bomo morali posvetovati tudi z Evropsko centralno banko (ECB)," so dodali na ministrstvu. Že zaradi vloge mednarodnih institucij pri sanaciji bank še zdaleč ni mogoče izključiti, da bodo poskušali iti v ECB tudi v tem primeru na roke Banki Slovenije.

    Spomnimo, v Frankfurtu so že ob julijski kriminalistični preiskavi v prostorih Banke Slovenije pri vrhovnem državnem tožilstvu protestirali zaradi domnevne nezakonite zaplembe informacij ECB. 

V društvu MDS so javno pozvali ustavno sodišče, ministrstvi za finance in pravosodje, policijo in Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Banko Slovenije, vlado, državni zbor, varuhinjo človekovih pravic in informacijsko pooblaščenko, da "naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale 'podlage' za ukrepe 'sanacije' bank". 

V Frankfurtu so že ob julijski kriminalistični preiskavi v prostorih Banke Slovenije pri vrhovnem državnem tožilstvu protestirali zaradi domnevne nezakonite zaplembe informacij ECB.  V Frankfurtu so že ob julijski kriminalistični preiskavi v prostorih Banke Slovenije pri vrhovnem državnem tožilstvu protestirali zaradi domnevne nezakonite zaplembe informacij ECB.  Foto: Bojan Puhek

Poziv NPU za pospešitev preiskave

Policijo in NPU so pozvali, naj "pospešijo vse postopke, ki so povezani z bančnim kriminalom, predvsem tiste, ki se vodijo zoper Banko Slovenije, in s tem preprečijo nadaljevalna ravnanja osumljencev v tej preiskavi v dodatno škodo državljanov Slovenije". Pripravljavce novega zakona pa so pozvali, naj ga še pred sprejemanjem v državnem zboru dajo v javno razpravo.  

Kot je znano, so bile pri izbrisu obvezničarjev najbolj prizadete finančne institucije, ki so pomemben del sredstev vlagale v obveznice banke, saj so menile, da gre za zelo varno naložbo. Med njimi je pomemben del lastniško ali kako drugače vezan na državo, ta je z izbrisom teh finančnih inštrumentov v decembru 2013 v resnici razlastila tudi samo sebe. 



Tožijo zavarovalnice, pokojninski skladi in mali delničarji

Skupaj so banke, zavarovalnice, hranilnice, upravljavci skladov ter druge finančne družbe in institucije z izbrisom izgubili za približno 85 milijonov evrov premoženja, če upoštevamo zgolj nominalno vrednost glavnice obveznic. To je enako približno 14 odstotkom vrednosti celotnega, 600-milijonskega izbrisa. 

Samo pokojninske družbe in zavarovalnice so leta 2013 opravile za skupaj 73 milijonov evrov odpisov in popravkov vrednosti za lastniške in dolžniške vrednostne papirje NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Večina izbrisanih obveznic bi zapadla med letoma 2017 in 2019. 

Več teh finančnih institucij je tako proti petim bankam že začelo vlagati tožbe. 

"Dogajanje spremljamo. V preteklosti smo za zaščito svojega položaja in interesov sprejemali ustrezne ukrepe, tako pa bomo ravnali tudi v prihodnje. Podrobnosti tovrstnih postopkov ne moremo komentirati," so nam sporočili z Zavarovalnice Triglav, ki je imela v svojem portfelju (podrejene) obveznice NLB, Nove KBM, Banke Celje in Probanke.

V Zavarovalnici Triglav dogajanje spremljajo in bodo "za zaščito svojega položaja in interesov sprejemali ustrezne ukrepe". V Zavarovalnici Triglav dogajanje spremljajo in bodo "za zaščito svojega položaja in interesov sprejemali ustrezne ukrepe". Foto: Bor Slana

Tožbe zaradi nevarnosti zastaranja

Izpostavljenost Skupine Triglav do vseh slovenskih podrejenih in hibridnih bančnih obveznic je pred izbrisom znašala le 7,5 milijona evrov. To je jeseni 2013 pomenilo okrog četrtino odstotka vseh sredstev Skupine, pri čemer je bil Triglav še skoraj 26-odstotni lastnik Abanke in 1,3-odstotni lastnik NLB. 

V Pozavarovalnici Sava na naša vprašanja niso odgovorili. Prejšnji teden so na borzi objavili, da so vložili tožbo proti NLB in Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot univerzalni naslednici Factor banke. Tožbi sta vložili tudi Zavarovalnica Sava in Moja Naložba. Vsa skupina je imela v lasti za več kot 35 milijonov evrov obveznic. 

Enako so prejšnji teden storili tudi v Modri zavarovalnici. Tam poudarjajo, da "so imeli njihovi vzajemni pokojninski skladi najmanjšo relativno izpostavljenost do podrejenih slovenskih bančnih obveznic". 

V KBM Infondu "višine tožbenega zahtevka in morebitnih načrtovanih tožb ne morejo razkrivati". 

Tudi obe združenji malih delničarjev sta minuli teden že vložili tožbe proti banki Slovenije in poslovnim bankam. To sta naredili, ker ustavno sodišče po njunem mnenju ni zaustavilo zastaralnega roka za tožbe proti bankam. 

Drugače je z zastaralnimi roki za tožbe zoper Banko Slovenije, ki po njihovem mnenju na podlagi odločitve ustavnega sodišča še ne tečejo. To se bo zgodilo šele po sprejemu zgoraj omenjenega zakona. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 93
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin