SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

EBRD, EIB in IFC za slovenske projekte doslej namenile prek 750 milijonov evrov

4

termometer

EBRD, EIB in IFC so v okviru dveletnega načrta za rast osrednje in jugovzhodne Evrope doslej zagotovile 16 milijard evrov novih posojil. Za slovenske projekte je bilo odobrenih 757,45 milijona evrov.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in članica skupine Svetovna banka IFC so novembra lani sprožile skupen akcijski načrt za rast osrednje in jugovzhodne Evrope, pri čemer so se zavezale, da bodo v državah v teh dveh regijah v letošnjem in prihodnjem letu investirale 30 milijard evrov.

Omogočiti želijo lažjo preusmeritev strategije rasti k večji konkurenčnosti in izvozu Kot so institucije zapisale v objavljenem poročilu, so do konca julija letos v tem okviru zagotovile za 16 milijard evrov novih posojil. EBRD je doslej zagotovila 2,5 milijarde evrov od štirih milijard evrov sredstev, EIB 10,5 milijarde evrov od 20 milijard evrov sredstev, IFC pa 3,1 milijarde evrov od šest milijard evrov sredstev.

Pomoč teh finančnih institucij je sicer namenjena zagonu gospodarske rasti Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Makedonije, Madžarske, Kosova, Latvije, Litve, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije.

Institucije želijo s financiranjem posameznih projektov omenjenim državam omogočiti lažjo preusmeritev strategije rasti k večji konkurenčnosti in izvozu.

Posojila tudi za krepitev energetske učinkovitosti Skladno s tem so bila zagotovljena posojila, ki so povezana z infrastrukturo na lokalni ravni in na ravni transevropskega omrežja oz. so vanj integriranja. Posojila so bila potrjena tudi za krepitev energetske učinkovitosti in napredek na področju produktivnosti. Akcije so potekale v smeri večje dostopnosti zlasti malih in srednje velikih podjetij do posojil.

Za pravo oceno prispevka EBRD, EIB in Svetovne banke naj bi bilo še prezgodaj. Četudi so obeti za gospodarsko rast osrednje in jugovzhodne Evrope v letošnjem letu medli, pa naj bi bili rezultati posredovanja vendarle spodbudni. Obstaja namreč več znamenj, da iniciativa pomaga vzpostavljati temelje za vzpostavitev vzdržne rasti.

Izvoz v državah v regijah po navedbah poročila okreva, posebej močan pa naj bi bil tam, kjer so vezani na severnoevropske verige. Povpraševanje na drugi strani ostaja šibko, in sicer predvsem zaradi fiskalnih ukrepov.

V slabšem položaju so predvsem države jugovzhodne Evrope Financiranje tujih bank v regiji se medtem krči še hitreje, tudi zasebni kapital, ki prihaja v te države, je skromen in je močno pod ravnjo izpred leta 2008. V slabšem položaju so predvsem države jugovzhodne Evrope, ki so bolj odvisne od perifernih evrskih držav in denarne politike razvitih držav.

Med državami v obeh regijah, ki bodo letos zabeležile krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), so sicer glede na poročilo le Hrvaška, Madžarska in Slovenija. Prav Slovenija pa naj bi leto sklenila z največjim padcem BDP.

V Sloveniji so svež denar v okviru akcijskega načrta do konca julija letos dobili naslednji projekti: Atlantic Grupa - Slovenia (22,93 milijona evrov - EBRD), Droga Kolinska (29,83 milijona dolarjev oz. 22,02 milijona evrov - IFC), Pozavarovalnica Sava (7,5 milijona evrov - EBRD), Renault Sustainable Hi Tech for All (90 milijonov evrov - EIB), SKB Loan for SMEs and Priority Lending (75 milijonov evrov - EIB), Slovenia EU Funds 2007-2013 (500 milijonov evrov - EIB) ter Spar Retail and Logistics Sustainability (40 milijonov evrov - EBRD).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin